november 2011

Slovenija je na pravkar končanem evropskem prvenstvu v košarki zasedla sedmo mesto in s tem prvič po letu 2003 ‘poskrbela’, da v naslednjem, olimpijskem letu ne bo uradnih tekem. Splošen konsenz strokovne in navijaške javnosti, ter tudi KZS je, da to pomeni rezultatsko neuspešnost. in...

Po dveh neuspelih javnih razpisih se je zdelo, da so Stožice še daleč od pridobitve novega imena. Prvič se na razpis ni javilo nobeno podjetje, drugič sta Petrol in Zavarovalnica Triglav ponudila bistveno manj od zneska, zahtevanega v razpisu. Edina logična poteza Zavoda Tivoli je...

Namernega ali nenamernega, to ne igra nobene vloge. Doping predstavlja uporabo prepovedanih snovi (ne glede na namen, krivdo ali vednost uporabe s strani športnika). Vendar pa je to le tista vrsta dopinga, ki je najbolj preganjana in najbolj zaničevana. Poznamo pa tudi npr. finančni doping...

Izredno pomemben je za popularizacijo in pridobivanje sponzorjev ter posledično razvoj športa. Vprašanje pa je, ali je ključnega pomena. Lahko šport preživi tudi v krizi rezultatov oz. v obdobju neosvajanja lovorik? S pravim pristopom nedvomno (upoštevati je potrebno tudi zgodovino športnega subjekta). Prav to je...

NK Maribor je v četrtek dosegli drugi največji uspeh slovenskega klubskega nogometa. Tudi za prvega je z uvrstitvijo v Ligo prvakov poskrbel NK Maribor. Očitno je, da je postal športna institucija. Več kot klub. Počasi a vztrajno je plezal iz brezna v katerega je padel...

Sodeč po objavah v medijih, na spletnih straneh športnih organizacij in poročanju športnih komentatorjev na televiziji (tudi novinarjev) ima slovenski šport pokrovitelje in sponzorje. Kakšna je razlika med njimi? Kaj je potrebno narediti, da postaneš pokrovitelj in kaj, da si sponzor?Čeprav je razlika bistvena, se...

Kaj dela ene športe privlačnejše za gledalce in sponzorje od drugih? Zakaj je nogomet na prvem mestu in zakaj se mu ostali športi ne morejo približati po množičnosti in popularnosti?V tem zapisu se ne bom spuščal v preveč sociološke razprave o tem, kateri šport je...

 Hotel sem začeti z mislijo, da je kolesarstvo poleg nogometa in košarke edini šport, ki ga redno spremljam, četudi v njem ne sodelujejo (vsaj ne pri vrhu) Slovenci, pa sem hitro ugotovil, da bi se našel še kakšen tak šport (ali dva).Vseeno pa kolesarstvo in...

Mednarodni olimpijski komite z novimi pravili glede uporabe družbenih omrežij, ki so za vse olimpijske športnike zavezujoča, nadaljuje svojo prakso ostrega in mestoma pretiranega (predvsem pa neproporcionalnega) urejanja vseh področij, ki so v povezavi z olimpijskimi igrami. Tako smo že s preteklih olimpijskih iger navajeni,...

Po nekaj več kot enoletnem delovanju spletne platforme Garmin Izziv je bil portal konec prejšnjega tedna deležen prvih večjih popravkov. Dve glavni novosti sta prenovljena prva stran in možnost dodajanja lastnih izzivov s strani uporabnikov.Osnovna ideja portala je prva spletna tekma v Sloveniji, ki omogoča...

V enem izmed prejšnji blogov sem zapisal, da je Tinina glava vredna toliko, kolikor jo bo sponzor izkoristil v svoje marketinške namene. Ker se mi zdi res pomembno, da tako športni subjekti (klubi, zveze, športniki posamezniki) kot sponzorji pri nas čim prej sprejmejo(mo) to miselnost, bom svetovni splet še malo onesnažil z mislimi o tem področju.

Glavno vprašanje je torej, kaj na splošno določa vrednost športnega (ali tudi kakšnega drugega, seveda) sponzorstva. Tukaj seveda ni enostavnega odgovora in predvsem ni enostavne formule, na podlagi katere bi pred začetkom sodelovanja vsak sponzor vanjo vnesel vse spremenljivke in potem na koncu dobil lepo in enostavno številko, recimo 17.549 EUR na sezono za napis na Tinini čeladi.

Počasi se zaključuje letošnja sezona Lige Telemach. Jutri lahko že dobimo novega prvaka, najkasneje pa ga bomo dobili čez vikend. Telemach, generalni sponzor Lige Telemach, je v okviru finalnih tekem Lige Telemach med Krko in Olimpijo pripravil sklop marketinških aktivnosti z namenom dodatne aktivacije sponzorstva...

V zadnjem času je v slovenskem športnem prostoru največ prahu dvignila odločitev Smučarske zveze Slovenije, smučarjem vzame oglasni prostor na njihovih čeladah. Do sedaj so smučarji namreč lahko sami tržili prostor na čeladah, na kombinezonih in ostali opremi pa so bili sponzorji SZS. Seveda je...

V Barceloni je pretekli konec tedna potekal zaključni turnir štirih najboljših moštev letošnje izvedbe najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi, Evrolige. Na njem so nastopila moštva grškega Panathinaikosa, izraelskega Maccabija, italijanske Siene in španskega Real Madrida. Zaključni turnir je bil sicer načrtovan za Torino, vendar so med sezono prizorišče zaradi italijanskih organizacijskih težav prestavili v Barcelono, sicer tudi domovanje Evrolige.

Udeleženci turnirja so bili s športnega in organizacijskega vidika skoraj sanjski. Trije velikani evropske košarke in ena najbolj konstantnih ekip v zadnjem obdobju v Evropi. Nekoliko je spodrsnilo samo Barceloni, ki je bila nekako sprogramirana za igranje pred domačimi gledalci. No, vsaj z vidika mesta Barcelone je mogoče celo bolje, da so imeli v mestu nekaj dni vsaj 5.000 Grkov (Panathinaikos je izločil prav Barcelono).

'Vleci Primož, vleci!' je verjetno ena bolj znanih izjav komentatorjev športnih prenosov v Sloveniji. Tako je v časih največjih uspehov Primoža Peterke skupaj s celotno Slovenijo Primoža spodbujal Oto Giacomelli, ki je takrat tekme komentiral skupaj s Tomom Lajovicem (in njegovimi 'perfektnimi' skoki).

Prejšnji vikend je Primož Peterka dokončno nehal vleči. Kariero je končala tudi Petra Majdič. In na isti vikend je Slovenija zgubila dva od največjih športnikov v smučarskih svetovnih pokalih v zgodovini samostojne Slovenije, vsaj kar se športnih uspehov tiče.

Petra in Primož sta bila (poleg danes Tine Maze) edina, ki jima lahko pripišemo pridevnik serijski zmagovalec tekem svetovnega pokala. V samostojni Sloveniji sta v karieri namreč dosegla več kot 10 zmag v svetovnem pokalu (seveda ni številka 10 uradno priznana količina zmag tekem za svetovni pokal s strani FIS-a, je bolj moja osebna ločnica). In to običajno na koncu rezultira tudi k uspehu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Primož ga je dobil dvakrat zaporedoma, vključno z novoletno skakalno turnejo, Petra trikrat mali globus za sprint, poleg tega še dvakrat stopničke skupnega seštevka. Kar je letos prvič uspelo tudi Tini, v alpskem smučanju prvič po Juretu Koširju.

Ob ogledu športnih poročil na obeh televizijah večkrat pomislim na to, kaj določa vrstni red posameznih novic, sploh v primerjavi s 'klasičnimi' novicami, na dnevnikih obeh največjih televizij, recimo.

Pri obeh dnevnikih so vsebine, vsaj tiste v prvih dvajsetih minutah, bolj ali manj identične. Osrednja novica, po možnosti kakšen sočen škandal in potem navzdol po lestvici zanimivosti. Tudi vreme je dokaj podobno. Najprej zelo koristen pregled vremenskih front preteklega dne in napoved vremena v gorskem svetu, potem pa slika sončkov in oblačkov za naslednji dan.

Pri športu pa je zadeva nekoliko drugačna. Ob večjih športnih dogodkih in slovenskih uspehih so si vsebine podobne, v povprečnih oddajah pa se lahko zgodi tudi to, da so skoraj vse športne novice drugačne. Če pa niso ravno povsem drugačne, pa je poudarek na posameznih novicah povsem različen. Za primer navajam športna poročila na Popu, kasneje pa bom naštel par skupnih značilnosti slovenskega športnega novinarstva.

Slovenija bo gostila evropsko košarkarsko prvenstvo. Koristi od tega tekmovanja, ki se v Evropi po velikosti in odmevnosti uvršča takoj za nogometnim prvenstvom, bo imelo več deležnikov država skozi promocijo, košarkarska zveza skozi popularizacijo košarke in (morebitni) dobiček od prodaje vstopnic ter sponzorskih paketov, mediji...