Ne govorimo zastonj, da smo Slovenci smučarski narod – čeprav razen Tine v smučanju že dolgo nimamo nekih vrhunskih rezultatov, je smučanje še vedno eden najbolj gledanih športov na televiziji, veliko gledalcev pa se zbere tudi na tekmah svetovnega pokala v Sloveniji. Podobno velja tudi za skoke – tradicija skokov v Sloveniji je izjemna, tekme v Planici pa so že skoraj ponarodele in verjetno najbolj obiskan dogodek v Sloveniji. Obiskanost tekem čez vikend in gledanost po televiziji je vsekakor rezultat te tradicije.

Primož Peterka je eden najboljših športnikov v naši zgodovini. Ko je lani zaključil kariero, so bili na SZS dovolj pametni in taktni, da so ga ‘obdržali’ – postal je pomočnik trenerja v ženski ekipi. In prav on je (vsaj zdaj na začetku) dejansko najbolj prepoznaven obraz ženske skakalne ekipe in z njim se avtomatsko generira publiciteta. Hkrati verjetno našim dekletom prenese res veliko znanja in izkušenj.

Sponzorji nordijskega dela SZS so z žensko skakalno ekipo dobili praktično dodatno platformo pojavnosti, ki (spet vsaj na začetku) pomeni plačaš eno (sponzorstvo moške ekipe), drugo dobiš zastonj. Nekateri sponzorji so celo že izvajali marketinške aktivnosti samo z dekleti, denimo BTC. Upam, da so pri podjetju res prepoznali marketinški potencial deklet in zadeva ni samo enkratne promocijske narave.

Ženski svetovni pokal v skokih sponzorjem ponuja odlično nepopisano platformo, ki, sicer v nekoliko manjšem merilu kot recimo v ženski karavani alpskega smučanja, omogoča popolno prisvojitev in prilagoditev športa po merilih sponzorja. Ženski skoki torej potrebujejo svojo Milko.

Za prepoznavnost katerekoli športne discipline v svetovnem merilu mora biti izpolnjenih kar nekaj kriterijev. Eden pomembnejših so zvezdniki. Tudi tukaj ima ženska skakalna karavana ‘srečo’ – serijska zmagovalka postaja mlada Američanka Sarah Hendrickson. Če kdo, potem bodo Američani znali zgraditi njeno blagovno znamko, neki zametki v obliki imenovanja športnice meseca ipd. se že kažejo, verjetno pa se bo glavnina zgodila v letu Olimpijskih iger v Sočiju.

Celotna zgodba ženskih smučarskih skokov in Sarah Hendrickson me nekoliko spominja na ženski skok s palico. Tudi ta šport je za preboj potreboval svojega Sergeja Bubko in jo dobil v obliki Yelene Isinbajeve. Ženski skok s palico je postal olimpijski šport leta 2000 v Sydneyu, leta 2004 pa je denimo Isinbajeva že postala atletinja leta.

Ženski smučarski skoki bodo letos končali s ‘honeymoon’ obdobjem, lahko rečemo tudi z obdobjem prisrčnosti. V naslednjih letih bo to prisrčnost potrebno nadgraditi z rezultati, kaj kmalu pa se bo tudi videlo, kako pripravljeni so v celotno zgodbo vlagati tudi sponzorji. Potencial vsekakor je.

http://delo.si/mnenja/blog/vrana-vrani-ne-izkljuje-oci.html

Gre za največji športni dogodek v ZDA in če sem o tem lahko preko medijev samo bral, sem zdaj na lastni koži spoznal, da je Super Bowl precej več kot (samo) športni dogodek leta.  Spodaj nekaj glavnih poudarkov.

Super Bowl in družabni mediji

Že pred samo tekmo so tekmo poimenovali kar Social Bowl, vnaprejšnjega MVP-ja tekme pa kar družabne medije. Med samo tekmo je padel rekord po številu tvitov na sekundo, velika večina tvitov pa je bila povezana z oglasi med tekmo in koncertom Madonne med polčasom. Veliko oglasov je vsebovalo hashtag oznake in prav preko teh oznak se je tudi merila uspešnost oglasov.

Teden pred Super Bowlom je bila odigrana All star tekma, na kateri je liga NFL prvič dovolila tvitanje igralcev med tekmo (sicer samo na posebnih postajah na stadionu, ne preko osebnih naprav igralcev), kar je bila dobra napoved (predvsem) Twitter eksplozije med Super Bowl vikendom.

Med samim Super Bowlom je bil v Indiannapolisu, kjer se je tekma igrala, prvi družabni medijski center, nasploh je sam dogodek pomenil še korak naprej v integraciji športa in družabnih medijev – preko spletnih in mobilnih platform so se še bolj zabrisale linije med digitalnim in realnim svetom, navijači pa so prišli še za korak bližje celotnemu zakulisnemu dogajanju.

Super Bowl in Ambush marketing

Človek ima v Ameriki občutek, da bi se absolutno vsa podjetja rada priključila Super Bowl maniji. Ker je sponzorjev seveda malo, ostalim podjetjem ne preostane drugega, kot da se zatečejo k ambush marketingu. Ker lahko izraz Super Bowl uporabljajo samo sponzorji NFL-a, je bila že skoraj enako pogosta skovanka The Big Game.

Večina lokalov je imelo organiziran ogled ‘velike’ tekme, že sam vstop v lokal pa je bilo potrebno plačati, potem pa je tukaj seveda še vsa hrana in pijača, ki se ji ne uide. Tudi v radijskih in televizijskih reklamah na lokalnih kanalih vsak drug oglas ponuja neko ekskluzivno ugodnost v času ‘velike’ tekme, pa gre lahko za brivski salon v Barstowu ali pa restavracijo s hitro hrano v Kingmanu.

Podobno lahko pričakujemo najprej letos v Evropi med Evropskim nogometnim prvenstvom in Olimpijskimi igrami, predvsem pa lahko v Sloveniji pričakujemo razcvet ambush marketinga med domačim košarkarskim Evropskim prvenstvom 2013.

Super Bowl in potrošništvo

Prihod v ameriški supermarket na dan tekme zgleda kot prihod v trgovino na božični dan, samo da so smrekice in lučke zamenjali zastave in baloni. Celotni kompleksi trgovin so v tem obdobju opremljeni v Super Bowl navijaškem stilu.

Sponzorsko pivo, malo manj sponzorsko pivo, sponzorka hrana, malo manj sponzorska hrana, čipsi, omake, kokice, navijaški pripomočki… In prihod v trgovino se hitro konča s polnim vozičkom piva, perutničk, rebrc in krompirjeve solate, čeprav je človek hotel kupiti samo malo vode.

Super Bowl in oglasi

Seveda ne morem mimo oglasov. Vsaj v tolikšni meri, kot gre za športni dogodek leta, gre tudi za oglaševalski dogodek leta. Zaradi spleta in razvoja družabnih medijev je večina oglasov na ogled že pred samo tekmo, vseeno pa vsi z nestrpnostjo pričakujejo oglasne bloke. Vedno pa mi je zanimivo in zabavno gledati primerjalne oglase, v katerih se ‘blati’ konkurenco, tudi teh letos ni manjkalo.

Obstajajo različne lestvice naj oglasov med tekmo, recimo lestvica USA today, mogoče moja dva najljubša oglasa. Na prvem mestu je oglas, v katerem nastopa Seinfeld in v katerem se je vrnil tudi Soup Nazi, na drugem pa oglas z čips Doritos s psom in izginulo mačko.

Super Bowl in politika

Sami oglasi pa so letos povzročili tudi debato o tem, kako so bili nekateri (preveč) politično obarvani. Največ se je govorilo o oglasu Clinta Easwooda za Chrysler, k so ga mnogi razumeli kot oglas za ponovno izvolitev Obame, čeprav je Clint to zanikal. Oglas je bil namreč predvajan med polčasom Super Bowla, Clint pa američane nagovarja z besedami ‘It’s halftime, America’.

Še bolj zanimiva je zgodba iz Michigana, kjer je bil predvajan oglas s strani republikanskega politika, v katerem se Kitajka v polomljeni angleščini ‘zahvaljuje’ njegovi demokratski protikandidatki za to, da se zadolžuje pri njih na Kitajskem.

Super Bowl in stave

Bil sem prepričan, da je Las Vegas tudi meka za športne stave. Kar nekoliko razočaran sem ugotovil, da temu ni tako. Vsaj ne v primerjavi z igralništvom. Na tekmo Super Bowla se je sicer stavilo 95 milijonov $, kar je največ doslej, od tega so imele igralnice dobiček v višini 5 milijonov $ (jaz sem stavnice s stavo na skupni rezultat pod 53 točk ‘obral’ za velikih 18 dolarjev…).

Številka je sicer velika, toda primerjava z zneski, ki se obračajo v igralništvu, je zelo zgovorna – v lanskem letu je se je v Vegasu na igralnih aparatih in mizah obrnilo 10 milijard dolarjev, preko stav pa ‘samo’ 195 milijonov dolarjev.

Še to – zmagali so New York Giantsi…

Olimpijski ciklus in z njim same priprave so se začele že sezono po Pekingu 2008, kjer nisem dosegel tistega, kar sem si zadal. Tak cilj zahteva trdo delo in prilagojen trening. Prav zato se zadnji dve leti v januarju odpravim za dva meseca na priprave v Avstralijo, kjer pa je moj cilj preveslati čim več divjih voda. Pozimi vsekakor v Sloveniji to ni mogoče, Avstralija pa je za to idealna.  Tam najdem tudi mir, ki ga je v zadnjem času zaradi vseh sponzorskih in medijskih obveznosti primanjkovalo. V deželi tam doli sem, lahko bi rekel, v karanteni :)

Res je, da jasno in predvsem glasno napovedujem boj za zlato medaljo. Naj rečem, da se grem borit za finale? Malo skregano z  logiko je, da bi kot aktualni svetovni prvak, napovedoval kaj drugega kot medaljo. Na vsako tekmo se odpravim z željo in z realnim ciljem – zmago. Zavedam se svojih kvalitet, a nikoli ne podcenjujem svojih nasprotnikov! Verjamem, da se vse zgodi z razlogom, dobro in slabo. Želim si predvsem fer poteka tekme, vse ostaja v mojih rokah.

Pred štirimi leti sem klonil pritisku. Letos sem pripravljen bolj kot kdajkoli prej. Vsi porazi so pri meni dobrodošli. Sem tip tekmovalca, ki se več nauči s porazom kot z zmago. In očitno se je tudi Peking moral zgoditi, da sem postal zrelejši in verjetno tudi bolj načelen, disciplinira in strikten do svojega dela.
Tekma je tekma … start in cilj. Najboljši je tisti, ki najhitreje opravi s progo. Najsi bo to državno prvenstvo, svetovno, ali pa Olimpijada, ki se od ostalih tekmovanj razlikujejo zgolj po nivoju organiziranosti. Poseben čar Olimpijskih iger je tudi to, da so vsake štiri leta. So največji športni dogodek na svetu in takrat ves svet diha za njih, vse se vrti okoli Olimpijskih iger in take stvari kot športnik občutiš. Tudi to me letos ne more več presenetiti. Vse skupaj sem že izkusil v Pekingu in to mi šteje v prid.

Vsi me sprašujejo o pritisku, ki bo na meni v času Olimpijskih iger. Človek, športnik, si pritisk ustvari sam. Samo od tebe je odvisno, ali kloniš ali ne. Projekt olimpijska medalja ni projekt, na katerem se gradi dva meseca. To je projekt, ki se ga načrtuje več sezon, vse je podrejeno samo temu, tudi zasebno življenje. In ko športnik ve, da je vse naredil za to, si nima kaj očitati. Ostaneš lahko miren. Samo umirjenost in zavedanje, da so vsi pomebni ljudje v tej zgodbi na tvoji strani, lahko prinese željeni rezultat. Zato si želim samo čim več umirjenosti okoli mene, jaz bom za svoj del poskrbel :)

Peter Kauzer

Avtorja: Karmen Čelam, Propiar in Blaž Bolcar, Sportelement

Marketing Magazin, Februar 2012, Številka 369, Leto XXXII

http://www.zurnal24.si/sportni-marketing-v-2011-v-fazi-pubrtete-clanek-147279

Težave so precej večje kot zgolj športno pravne, ki jih obravnavam. Z vidika športnega prava je situacija precej jasna, argumenti namreč govorijo v prid Tini.

Nikakor ne želim prejudicirati končne rešitve, ker je situacija precej zapletena, obtožbe letijo vsepovprek, vendar je vsemu navkljub mogoče zavzeti jasno pravno stališče glede športno marketinških praks.

Na kratki rok takšno dogajanje smučanju in slovenskemu športu nasploh ne koristi. Na srednji in dolgi rok pa bo ravno ta spor bistveno pripomogel k razvoju športnega marketinga in športnega prava v Sloveniji.

http://www.finance.si/338914/Maze-vs.-Smu%C4%8Darska-zveza-slovenije—%28r%29evolucija-%C5%A1portnega-marketinga

Na bedo slovenskega društvenega profesionalnega športa me je zopet spomnila agonija HK jesenic. Vrhunec slednje nekako sovpada s tragedijo italijanske luksuzne križarke Costa Condordie. V obeh primerih je podobno predvsem ravnanje njunih prvih mož.

http://delo.si/mnenja/blog/popoldanska-dejavnost-d-d-in-nlb-s-p-v-profesionalnem-sportu.html

Na spodnjem primeru akcije istega proizvajalca avtomobilov povsem jasno izhaja v čemu je problem oz. kršitve.Na fotografijah je Citroenov oglas s slovenskimi smučarji in nogometaši Arsenala iz katerega jasno izhajajo napake v  slovenski akciji. V oglasu nastopa samo en športnik (namesto vsaj trije) in ni jasno, da gre za sponzorstvo SZS (na Arsenalovem piše Arsenal in tudi nogometaši so v dresih kluba). Slovenska akcija daje vtis, da je Citroen sponzor športnika na plakatu, kar pa ni res.

Več o tem na Finance.si.

Po tekmovalni plati jasno, da sta obe reprezentanci s tem izgubili. Enako je tudi glede »škode« za sponzorje, vendar zgolj sponzorje NZS. Sponzorji košarkarske zveze namreč niso ničesar izgubili.

http://delo.si/mnenja/blog/neuvrstitev-na-oi-resitev-za-sponzorje.html