Kaj imata skupnega Sepp Blatter in Lance Armstrong?

Ljubljana, 06.06.2015 | avtor: | @hsoru

V zadnjih dneh je športno in tudi splošno svetovno javnost pretresel škandal na mednarodni nogometni zvezi, kjer so samo par dni pred volitvami za predsednika te organizacije aretirali nekaj vodilnih mož te organizacije, na koncu pa je, štiri dni po novi izvolitvi, odstopil še prvi mož te organizacije, Sepp Blatter.

Posledice dogajanja v zadnjih tednih bo nogomet čutil še kar nekaj časa, je pa v tem trenutku še nemogoče predvideti koliko časa bo trajal proces ‘rehabilitacije’ Fife, ne kakšne bodo te posledice za samo organizacijo in sam nogomet. V naslednjih dnevih, tednih in mesecih lahko tako pričakujemo vedno nove podrobnosti, kaj vse se je dogajalo, kdo je prejemal denar, kdo je komu kaj obljubil…

Meni je bilo v celotni situaciji najbolj zanimivo spremljati odzive vseh posredno in neposredno vpletenih v nogomet in šport, posebej seveda sponzorjev. Zgodilo se je namreč tisto dokaj pričakovano. Javna skrivnost je bila, da ima Fifa na mnogih področjih poslovanja veliko (milo rečeno) sivih con. Glasovanje za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva in s tem povezana ‘lobiranja’ pri različnih odločevalcih, vzpostavljanje države v državi ob organizaciji svetovnih prvenstev z lastnimi pravili in zakoni, ogromne vsote denarja, ki se obračajo ob dodeljevanju medijskih in marketinških pravic… In tako je bilo verjetno res samo vprašanje časa, kdaj bo nekdo imel dovolj interesa, da celotno zgodbo tudi uradno razgali, z vedenjem, kakšne posledice to zna imeti za nogomet in šport na splošno.

Zame največje presenečenje je bilo to, da je Blatter navkljub vsemu kar se je dogajalo pred volitvami še vedno vztrajal ne samo pri volitvah, ampak pri svoji kandidaturi in (vsaj nekaj dni) pri svojem novem mandatu. Da je torej verjel, da je še vedno dovolj močan, da lahko navkljub vsem okoliščinam preživi še en mandat na čelu Fife. Da ni znotraj sistema nobenega mehanizma, ki bi to preprečil. Da ni znotraj celotnega ustroja Fife nobenega deležnika tako močnega, da bi v takih okoliščinah lahko rekel stop.

Celotna situacija me spominja na dopinški škandal Lancea Armstronga. Vsi s(m)o vedeli, kaj se dogaja v svetu kolesarstva, hkrati pa s(m)o si vsi zatiskali oči. Predvsem tisti najbolj odgovorni, ki bi morali ukrepati. Ko so zadeve enkrat prišle na plan (zanimivo, tako kot pri Fifi so tudi pri kolesarski dopinški aferi glavno vlogo odigrali ameriški preiskovalni organi), so se začele kocke hitro podirati, vsi deležniki pa so branili svoje trdnjave.

lance sepp

Tukaj mislim predvsem na sponzorje. V primeru Armstrong so se sponzorji večinoma najprej malo ogradili od celotnega primera, češ, nismo vedeli kaj se dogaja, še več, zgroženi smo nad tem, kar se je dogajalo. Kasneje, ko so prekinjali pogodbe, pa so tudi grozili z odškodninskimi tožbami in zahtevali vračilo sponzorskega denarja…

Podobno se je pretekli teden dogajalo tudi pri sponzorjih Fife. Zelo zgovorno je sporočilo Coca Cole, dolgoletne partnerice Fife:

‘We respect Mr. Blatter’s decision. The announcement today is a positive step for the good of sport, football and its fans. Our expectation remains that FIFA will continue to act with urgency to take concrete actions to fully address all of the issues that have been raised and win back the trust of all who love the sport of football. We believe this decision will help FIFA transform itself rapidly into a much-needed 21st century structure and institution.’

Podobno medla so bila tudi sporočila ostalih glavnih sponzorjev Fife, Budweiserja, Vise, McDonald’sa in Adidasa.

Krizni PR sponzorjem seveda ni tuj. Vsak resen sponzor ima pripravljenih več scenarijev za tovrstne primere (verjetno so imeli vsi sponzorji v ta namen pripravljenih več izjav za javnost, odvisno od tega, kako bi se situacija razpletla). Sploh podjetje, kot je Coca Cola, ki se mora konstanto ‘zagovarjati’ in braniti zaradi škodljivih vplivov njihovih izdelkov na zdravje (predvsem) otrok ipd.  Njihov odgovor je seveda pričakovan, navzven se lepo ogradijo od celotne situacije, seveda si prizadevajo in upajo, da se bo s to afero celotna situacija v svetu nogometa izboljšala, kaj pa lahko kot sponzorji naredijo…

John Oliver, velik kritik Fife in Blatterja, je slikovito komentiral situacijo…

Seveda so ravno sponzorji tisti, ki so glavno gonilo (predvsem) marketinškega ustroja Fife in tako (ne)posredno tudi nosijo del odgovornosti za nastalo situacijo na Fifi. Je pa nogomet preko osrednjih produktov Fife, predvsem svetovnega nogometnega prvenstva, jasno, prevelikega marketinškega in sponzorskega pomena, da bi sponzorji avtomatsko prekinjali sodelovanja. In spet smo pri primerjavi z dopinško afero v kolesarstvu – kot sem že nekajkrat izpostavil, bi za veliko večino športov škandal, ki se je zgodil okrog Armstronga, šport poslal kar nekaj stopenj nižje po marketinški piramidi sponzorske privlačnosti, kolesarska industrija pa je vseeno premočna, da bi ji tovrstne anomalije (preveč) škodile.

In podobno lahko pričakujemo z nogometom oziroma s Fifo – nekaj ogorčenih izjav sponzorjev, morebiti kakšen izstop iz sponzorske družine, na koncu pa bomo vsi skupaj še vedno pritisnili na pavzo v našem vsakdanjem življenju, ko se bo začela otvoritvena tekma svetovnega prvenstva v Rusiji leta 2018. In sponzorji se tega seveda še predobro zavedajo…

0 komentarjev



HTML je dovoljen

Kategorije

Značke

Avtorji

Arhiv