Nehajmo iskati naslednika Michaela Jordana

Nehajmo iskati naslednika Michaela Jordana

V nedeljo je Abrahama praznoval Michael Jordan. Ne mislim obnavljati njegove kariere, težko bi napisal kaj novega. Vseeno pa moram vsaj par stavkov napisati o človeku, ki je najbolj v zgodovini zaznamoval področje, s katerim se ukvarjam – športni marketing.

(R)evolucijo na področju športnega marketinga je začel s svojo prvo pogodbo z Nike-jem, s katero je dobil 2,5 milijonov dolarjev v petih letih. Ironija je, da je Michael ob prihodu v ligo NBA hotel še naprej nositi Adidas in da pred podpisom pogodbe še nikoli v življenju ni obul Nike superg. Kasneje je Nike razvil Jordanovo lastno znamko in danes Jordan obvladuje trg košarkarskih superg v ZDA. Samo v letu 2012 je Jordanova znamka prodala za 2,5 milijard dolarjev superg, 58% vseh košarkarskih superg, ki se prodajo v ZDA, so Jordanove.

Poleg pogodbe z Nikejem je Jordan skupaj s svojim agentom Davidom Falkom (njegova knjiga The bald truth je odlično branje za vse, ki so kakorkoli povezani s športnim poslom) kmalu postavil nove standarde tudi na področjih endorsement pogodb. Jordan tako še danes na leto s sponzorskimi pogodbami zasluži čez 80 milijonov na leto. Za primerjavo – najbolje plačani športnik na svetu je boksar Mayweather, ki letno zasluži 85 milijonov dolarjev. Največji del Jordanu še vedno prinese pogodba z Nikejem, po neuradnih podatkih okrog 60 milijonov na leto. Je pa Jordanova znamka znotraj Nikeja tako močna, da podpisuje pogodbe z enimi najboljših košarkarjev v ligi – Jordanke tako nosijo Chris Paul, Carmelo Anthony in Blake Griffin. Izmed ostalih podjetij Jordan še vedno sodeluje z Nike, Gatorade, Hanes, Upper Deck, 2K Sports. Da bi dvignil zanimanje sponzorjev za njegovo NBA ekipo Charlotte Bobcats, Jordan potencialnim sponzorjem v paketu nudi tudi svojo podobo, na tak način sodeluje s Presbyterian Healthcare in Five Star Fragrances.

Njegovi prvi NBA naslovi nekako sovpadajo z mojimi prvimi ali vsaj zgodnejšimi športnimi spomini. Leta 1992 so v Barcelono ZDA prvič na Olimpijske igre poslale najmočnejšo zasedbo iz lige NBA na čelu z Jordanom, Magicom in Birdom. Za vse košarkarske ljubitelje je knjiga Dream team, ki govori o nastanku te ekipe in o njihovi poti do zlate medalje v Barceloni, obvezno branje. Poleg košarke je ob Jordanu skoraj toliko če ne celo več omenjana njegova druga velika ljubezen – igranje golfa. Igranje golfa je bilo Jordanu v Barceloni tako pomembno, da so treninge Dream teama prilagajali njegovemu urniku igranja golfa (to je bil njegov glavni pogoj, da se sploh pridruži ekipi ZDA, drugi pogoj je bil, da v ekipi ne bo Isiaha Thomasa) pogosto je celo pred samimi tekmami na olimpijskem turnirju dopoldne odigral 36 lukenj.

Spomnim se obračunov ZDA s Hrvaško – igrali so dvakrat. V predtekmovanju sta Jordan in Pippen družno krila Kukoča, ki je bil pred tem na naboru izbran prav s strani Chicago Bulls, lastnik Bullsov Jerry Krause pa Pippnu ni hotel zvišati plače, ker je čuval denar za Kukoča. Kukoč je tekmo končal s štirimi točkami in sedmimi izgubljenimi žogami.

Olimpijske igre bodo ostale v športno marketinških krogih v spominu tudi po tem, da je Jordan na zaključni slovesnosti z ameriško zastavo prekril logotip Reebok, ker je imel pač pogodbo z Nikejem.

Jordan je po treh osvojenih naslovih za sezono in pol prekinil kariero in se posvetil igranju bejzbola. Uradno zaradi očetove smrti (oče je bil ubit na nekem parkirišču, njegov morilec pa je nosil prav Jordanovo znamko trenirke…), ena izmed neuradnih različic pa govori, da naj bi dobil ultimat lige NBA, da mora zaradi njegove ‘ljubezni’ do hazardiranja za nekaj časa prekiniti NBA kariero. O njegovem igranju bejzbola govori eden izmed delov serije 30 for 30, Jordan rides the bus.

Po vrnitvi je še trikrat osvojil naslov prvaka NBA in se še drugič upokojil, zopet ne dokončno. Za dve leti se je na igrišča vrnil še v dresu Washingtona (pred tem je bil manjšinski lastnik moštva) in tudi pri že skoraj štiridesetih skozi dve sezoni držal povprečje dvajset točk na tekmo. Ob njegovi petdesetletnici je bilo veliko govora, da naj bi se, vsaj za eno tekmo, zopet vrnil na parket lige NBA. To naj bi simbolično storil na tekmi Chicago Bulls – Charlotte Bobcats. Nekateri pa so šli še dlje – marsikdo izmed aktivnih igralcev verjame, da bi Jordan še vedno povsem suvereno odigral kakšno tekmo, tako trdijo tudi igralci moštva Charlotte, ki se jim Jordan velikokrat pridruži na treningih, njegov osebni trener pa ima celo pripravljen načrt, kako bi Jordana, če bi se za to odločil, spravil v tekmovalno formo tudi pri njegovih petdesetih.

Jordanova moč in vpliv se je kazala tudi ves prejšnji teden in še posebej v nedeljo, ko so vsi športni mediji kar tekmovali, kdo bo objavil večji hvalospev Jordanu ali kdo bo objavil kaj, česar ljudje o Jordanu še ne vejo.

Osebno mi je najbolj všeč Sports Illustrated, ki je Jordana ob njegovi petdesetletnici še petdesetič postavil na naslovnico. Prav tako se ne bi mogel bolj strinjati z enim izmed komentatorjev, ki je dejal, da je najlepše darilo, ki ga lahko vsi skupaj ob tem prazniku damo Jordanu, da nehamo iskati njegovega naslednika.