O potencialu ženskih smučarskih skokov

O potencialu ženskih smučarskih skokov

Pretekli vikend je v Ljubnem ob Savinji potekala tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Gre za prvo sezono svetovnega pokala v tej kategoriji. Vsaj na prvo žogo mogoče preseneča količina medijskega prostora, ki je pri nas temu športu namenjena. Vendar malce poglobljen pogled pojasni, zakaj je temu tako, spodaj pa tudi par besed o tem, kaj je potrebno storiti, da se bodo nasmehe naših mladih skakalk mediji še naprej spremljali.

Ne govorimo zastonj, da smo Slovenci smučarski narod – čeprav razen Tine v smučanju že dolgo nimamo nekih vrhunskih rezultatov, je smučanje še vedno eden najbolj gledanih športov na televiziji, veliko gledalcev pa se zbere tudi na tekmah svetovnega pokala v Sloveniji. Podobno velja tudi za skoke – tradicija skokov v Sloveniji je izjemna, tekme v Planici pa so že skoraj ponarodele in verjetno najbolj obiskan dogodek v Sloveniji. Obiskanost tekem čez vikend in gledanost po televiziji je vsekakor rezultat te tradicije.

Primož Peterka je eden najboljših športnikov v naši zgodovini. Ko je lani zaključil kariero, so bili na SZS dovolj pametni in taktni, da so ga ‘obdržali’ – postal je pomočnik trenerja v ženski ekipi. In prav on je (vsaj zdaj na začetku) dejansko najbolj prepoznaven obraz ženske skakalne ekipe in z njim se avtomatsko generira publiciteta. Hkrati verjetno našim dekletom prenese res veliko znanja in izkušenj.

Sponzorji nordijskega dela SZS so z žensko skakalno ekipo dobili praktično dodatno platformo pojavnosti, ki (spet vsaj na začetku) pomeni plačaš eno (sponzorstvo moške ekipe), drugo dobiš zastonj. Nekateri sponzorji so celo že izvajali marketinške sponzorske aktivnosti samo z dekleti, denimo BTC. Upam, da so pri podjetju res prepoznali marketinški potencial deklet in zadeva ni samo enkratne promocijske narave.

Ženski svetovni pokal v skokih sponzorjem ponuja odlično nepopisano platformo, ki, sicer v nekoliko manjšem merilu kot recimo v ženski karavani alpskega smučanja, omogoča popolno prisvojitev in prilagoditev športa po merilih sponzorja. Ženski skoki torej potrebujejo svojo Milko.

Za prepoznavnost katerekoli športne discipline v svetovnem merilu mora biti izpolnjenih kar nekaj kriterijev. Eden pomembnejših so zvezdniki. Tudi tukaj ima ženska skakalna karavana ‘srečo’ – serijska zmagovalka postaja mlada Američanka Sarah Hendrickson. Če kdo, potem bodo Američani znali zgraditi njeno blagovno znamko, neki zametki v obliki imenovanja športnice meseca ipd. se že kažejo, verjetno pa se bo glavnina zgodila v letu Olimpijskih iger v Sočiju.

Celotna zgodba ženskih smučarskih skokov in Sarah Hendrickson me nekoliko spominja na ženski skok s palico. Tudi ta šport je za preboj potreboval svojega Sergeja Bubko in jo dobil v obliki Yelene Isinbajeve. Ženski skok s palico je postal olimpijski šport leta 2000 v Sydneyu, leta 2004 pa je denimo Isinbajeva že postala atletinja leta.

Ženski smučarski skoki bodo letos končali s ‘honeymoon’ obdobjem, lahko rečemo tudi z obdobjem prisrčnosti. V naslednjih letih bo to prisrčnost potrebno nadgraditi z rezultati, kaj kmalu pa se bo tudi videlo, kako pripravljeni so v celotno zgodbo vlagati tudi sponzorji. Potencial vsekakor je.