Olimpijske igre vs. družbeni mediji

Olimpijske igre vs. družbeni mediji

Mednarodni olimpijski komite z novimi pravili glede uporabe družbenih omrežij, ki so za vse olimpijske športnike zavezujoča, nadaljuje svojo prakso ostrega in mestoma pretiranega (predvsem pa neproporcionalnega) urejanja vseh področij, ki so v povezavi z olimpijskimi igrami. Tako smo že s preteklih olimpijskih iger navajeni, da npr. ne smemo na prizorišča prihajati v oblačilih, ki imajo na vidnih mestih (in z večjimi napisi) logotip proizvajalca, če ta obenem ni sponzor OI. Olimpijski športniki v olimpijskem času ne smejo oglaševati svojih sponzorjev oz. nastopati v njihovih trženjskih aktivnostih, če slednji niso tudi sponzorji nacionalnih olimpijskih komitejev. In to navkljub dejstvu, da so športnikovi sponzorji že vrsto let. Vprašljivo je koliko prenosa vrednot OI na sponzorje in pozitivnih čustev lahko sponzorji vzbudijo s tako »agresivnimi« praksami.

Ravnanje MOK je na nek način razumljivo, vendar pretirano. Pri sponzorstvih namreč šteje le ekskluzivnost. In tako je tudi prav. Tega se MOK še kako dobro zaveda. Kdo si namreč želi biti sponzor npr. dogodka, kjer se bo pojavljal tudi njegov konkurent.

http://www.delo.si/tuditi/blog/olimpijske-igre-vs-druzbeni-mediji.html