Šport in obiranje hmelja

Šport in obiranje hmelja

Ob spremljanju svetovnega prvenstva v nogometu in ob spremljanju reakcij slovenskih navijačev, predvsem seveda tistih v mojem socialnem spektru, se zelo zabavam ob misli, kakšen vpliv ima šport na množice.

Že pred časom sem na to temo pisal v Dnevnikovih debatah, med prvenstvom pa sem se na to ponovno spomnil. Pojav Birging (Basking in reflected glory) se namreč ponovno v skoraj popolni meri odraža pri spremljanju naše reprezentance. Definicija je zelo enostavna – do Birginga pride, ko na Facebooku nogomet komentira oseba, ki v normalnih okoliščinah ne loči med ofsajd zanko in zanko na kravati.

In s tem ni nič narobe, nasprotno, ravno zaradi tega je šport tak posel, kot je. Osebno me moti samo sezonskost teh športnih navdušencev. Ko bo prvenstvo namreč končano (oziroma ko bo, če bo🙂, prvenstvo končano za slovensko reprezentanco), bo pri teh ‘zagretih’ navijačih končano tudi zanimanje za nogomet in šport na splošno. Če bi se samo majhen delež teh sezonskih navijačev obdržal tudi na dolgi rok in bi se povečalo spremljanje športa na splošno, predvsem različnih slovenskih lig, danes ne bi govorili o propadanju ali hiranju večine slovenskih športnih klubov.

Šport pač ni obiranje hmelja, ki ga oberemo enkrat letno z uvoženimi delavci, hladno pivo pa lahko potem zaradi tega pijemo celo leto.