Cepljeni, necepljeni in moč športnega produkta

30 Sep Cepljeni, necepljeni in moč športnega produkta

Ob izbruhu pandemije je bila liga NBA ena prvih lig, ki je v ZDA povsem ustavila tekmovanje. To se je zgodilo po prvi potrjeni okužbi med igralci, pred tekmo z Oklahomo je bil pozitiven Francoz Rudy Gobert. Kasneje je liga NBA prav tako med prvimi ligami na svetu, ki ji je uspelo ponovno zagnati celotni ustroj, sicer v strogo kontoliranem mehurčku v Orlandu znotraj Disney Worlda, brez gledalcev, vseeno pa je ligi na koncu uspelo izpeljati sezono do konca in dobiti novega prvaka. V tem času so v ZDA potekali tudi protesti proti rasni nestrpnosti zaradi nasilja policije nad temnopoltimi, spet pa so igralci NBA izkoristili svojo platformo in glasno podprli gibanje ‘Black Lives Matter’, ki je pripeljalo tudi do prestavitve tekem zaradi neaktivnosti državnih organov pri reševanju in umirjanju situacije.

Zadnja sezona je že minila v bolj normalnih okoliščinah, gledalci so se počasi vračali v dvorane, odvisno od predpisov in dovoljenj posameznih zveznih držav, vse bolj je v ospredje prihajalo tudi vprašanje potrebnosti in nujnosti cepljenja med igralci in ostalimi člani ekip in vsega osebja, udeleženega v proces organizacije tekem, na koncu pa tudi samih gledalcev, ki se tekem udeležujejo. Igralci so bili celotno sezono podvrženi strogim varnostnim ukrepom, nenehnim testiranjem, tudi na proste dneve, s pomočjo posebne tehnologije sledenja je liga na podlagi potrjenih pozitivnih primerov izolirala posamezne igralce in tudi prestavljala tekme ekip, ki so imeli preveč pozitivnih primerov ali samo primerov, za katere je obstajal sum na okužbo.

Pred nadaljevanjem nove sezone, ki se začne konec oktobra, je vsaj v ZDA, razmere pa bodo tako kot običajno slej kot prej prenesle tudi v Evropo, liga NBA ponovno pod ‘covid’ drobnogledom. Želja lige namreč je, da so še pred začetkom sezone vsi igralci cepljeni. Tega zaenkrat v dogovoru s sindikatom še ne zapoveduje, s strogimi varnostnimi ukrepi za necepljene pa necepljenim igralcem zelo otežuje normalno igranje in potovanje. Tukaj so potem še posamezne zvezne države, ki udeležbe na množičnih dogodkih ne dovoljujejo osebam, ki niso cepljene, kar posledično pomeni tudi, da igralci, katerih klubi prihajajo iz teg držav, ne morejo igrati na domačih tekmah. Taki klubi so zaenkrat trije – New York, Brooklyn in Golden State.  

Igralci New Yorka naj bi že bili vsi cepljeni, neznanka pa ostaja Kyrie Irving, igralec Brooklyna, ki javno zaenkrat še ni potrdil ali zanikal, ali se je že cepil, ni pa ga bilo na medijskem dnevu na začetku tega tedna, javno pa tudi nasprotuje obveznemu cepljenju, čeprav na ta vprašanja na medijskem dnevu, ki se ga je udeležil na daljavo, ni želel odgovarjati. Naj pa bi Irving, sicer eden najprepoznavnejših igralcev lige NBA, ki ima samo na Instagramu 15 milijonov sledilcev in je tudi podpredsednik sindikata igralcev, prav na tem kanalu všečkal teorijo zarote, ki pravi, da naj bi skrivne družbe cepivo proti Covidu uporabljale za povezovanje temnopolte rase z glavnim računalnikom za poseben načrt s Satanom. Ta mikročip naj bi vsebovalo cepivo Moderne, ta teorija pa naj bi se, po poročanju novinarja Matta Sullivana za revijo Rolling Stone, v prejšnji sezoni precej razširila v slačilnicah različnih NBA ekip.

Po nekaterih navedbah naj bi bilo sicer cepljenih že okrog 90% igralcev v ligi, kot že napisano, pa cepljenje vsaj zaenkrat še ni obvezno. Tistim igralcem, ki se nočejo cepiti, med drugim je recimo tudi igralec Golden State Warriorse, Andrew Wiggins, ki je hotel dobiti izjemo na podlagi verskih prepričanj (in bil pri tem zavrnjen), odgovoril najboljši strelec vseh časov v ligi NBA, Kareem Abdul-Jabbar – po njegovem mnenju bi morali biti vsi igralci, ki se nočejo cepiti, izločeni iz ekip. Pravi, da  v današnjem času enostavno ni prostora za igralce, ki v nevarnost spravljajo sebe, soigralce in člane njihovih družin, osebja in tudi navijačev.

Liga NBA je znana kot liga, prijazna igralcem oz. liga, kjer imajo igralci, ki so glavni produkt lige, veliko moč. Liga NFL je na drugi strani veliko bolj ‘prijazna’ lastnikom, igralci imajo manjšo moč, zato se tam z vprašanjem ne/cepljenosti praktično ne ukvarjajo. Je pa primer lige NBA pokazal, kakšno moč imajo športniki, predvsem s komunikacijo preko svojih kanalov, in kako imeti tako moč prinaša tudi veliko odgovornost. Če komunicirajo o svojih prepričanjih, ki množicam ugajajo, so heroji in vzorniki, kot se je pokazalo na primeru gibanja ‘Black Lives Matter’. Če se za trenutek vrnemo k Irvingu – znan je tudi po tem, da ogromno svojega denarja namenja dobrodelnim ustanovam in projektom, doniral je tudi več kot 300.00 dolarjev v pomoč pomanjkanju hrane zaradi posledic pandemije. Toda kje je tista meja, ko osebna prepričanja športnikov niso več OK, je taka meja sploh sprejemljiva in dovoljena? Otroci, ki sanjajo o tem, da bodo nekoč igrali v ligi NBA, verjetno težko ločujejo med osebnimi in poslovnimi objavami mega-zvezdnika in njihovega vzornika, katerega sponzor želi prodati čim več superg, njegov klub pa čim več dresov in vstopnic za ogled tekem. Je naloga športnika, da to loči? Je naloga organizacije ali sponzorjev, da taka sporočila razmeji? Je naloga staršev, da so še bolj pozorni na vsebine, ki jih (tudi) preko športa predvsem mladi konzumirajo?

Ameriški olimpijski komite je prejšnji teden napovedal, da bo za zimske olimpijske igre v Pekingu naslednje leto od svojih športnikov zahteval cepljenje, vprašanje, če tega ne bodo zahtevali tudi organizatorji na Kitajskem, ki si verjetno ne želijo nove žariščne točke. Vedno več športnih organizacij v ZDA se odloča, da je za ogled tekem nujno potrdilo o cepljenju. Seveda se veliko navijačev s tem ne strinja in jim je celo onemogočen ogled tekme. Še vedno pa si jo lahko ogledajo na televiziji. In če slučajno pride do prevelikega števila okužb v določeni ekipi, te tekme na televiziji ne bo. In tukaj je glavna zanka in dilema nujnosti in obveznosti cepljenja, izražena na primeru športa (in športnega posla). Ne, koliko je vredno mnenje določenega športnika, ampak koliko je vreden športni produkt, katerega del je športnik, za vse vpletene deležnike.