10 Jul Dajte Gogiju žogo!
Konec junija je izšla knjiga ‘Dajte Gogiju žogo!‘, nekakšen ‘prvi polčas’ Gorana Dragića, kar je bil tudi delovni naslov knjige. Knjigo je napisal Tadej Golob.
Ko smo se začeli pogovarjati o knjigi z Gogijem in Tadejem, si nismo predstavljali, kakšen zahteven proces in velik obseg to je. Govorim na splošno o izdajanju knjige, torej celoten proces od priprave, pridobivanja in pregleda vsebin, lektoriranja, oblikovanja, dogovarjanja in pogajanja o distribuciji, promocija knjige…
Tadej Golob je opravil izjemno delo. Ko sem bral eno zadnji verzij knjige pred tiskom, sem mu ob koncu branja napisal: ‘Pa to sploh ni knjiga samo o Gogiju!’
Gogijeva knjiga tako ni samo njegova življenjska zgodba. Je prerez košarkarskega časa in okolja v katerem je Gogi odraščal. Skozi okrog 30 intervjujev v knjigi, ki se prepletajo z Gogijevo prvoosebno pripovedjo, ne spoznamo samo okoliščin, skozi katere je Gogi prišel do današnje točke, temveč spoznamo poglede ljudi, ki so pustili globok pečat ne samo v posameznem obdobju Gogijevega življenja, temveč v košarki in športu na splošno. Na enem mestu lahko tako najdemo pogovore z ljudmi, ki so odločilno vplivali na košarkarsko podobo v Sloveniji in svetu.
Božo Maljković, Jure Zdovc, Rade Filipović, Steve Nash, Spale Todorović, Kevin McHale, Marko Milić, Steve Kerr, Janez Rajgelj, Aleksandar Džikić, Memi Bečirović, Rašo Nesterović, Jeff Hornacek… To je samo nekaj imen, s katerimi je Tadej v knjigi opravil intervjuje. In skozi te intervjuje spoznamo njihove poglede na Gogija (ki so bili včasih presenečenje tudi za Gogija samega) in tako na tedanjo kot tudi na sedanjo situacijo v košarki in v športu, doma in v svetu, kar je bilo vsaj zame izredno zanimivo branje.
‘Dajte Gogiju žogo’ vidim na nek način kot slovenski Outliers Malcolma Gladwella. Zgodba o tem, kako talent ni dovolj, kako pomembno je delo, predanost in, na koncu, kako pomembna pri vsem skupaj je sreča oziroma biti pripravljen na priložnost, ko se ti ponudi. Tako kot je imel Bill Gates srečo, da je v študentskih letih živel blizu takrat izredno redko dostopnega računalnika, tako je imel Gogi srečo da se je v Houstnu ravno takrat poškodoval Lowry. Tako kot je Beatle slab nastop v Hamburgu spodbudil k še bolj zavzeti vadbi, se je podobno zgodilo pri Gogiju zaradi vseh, ki so dvomili v njegov uspeh v NBA, podobnih vzporednic pa je še veliko.
Knjiga tako ni namenjena samo košarkarskim navdušencem. Namenjena je vsem, ki jih zanima, v kakšnih okoliščinah je Gogi prišel do položaja, ko je ravno v teh dneh podpisal ‘najtežjo’ pogodbo med vsemi slovenskimi športniki.
Še najboljši ‘endorsement’ knjigi je dal Gogi sam, ko je Tadeju po branju rekel – o sebi sem izvedel ogromno novega…