02 Sep gledanost olimpijskih iger in prihodnost distribucije športnih prenosov
Olimpijske igre so ne glede na vse okoliščine še vedno največji športni dogodek na svetu. Vedno pogosteje, na žalost pa še vedno preredko, se poleg olimpijskih iger avtomatsko omeni še paralimpijske igre, ki se v teh dneh ravno končujejo, Slovenija pa se tudi s tega tekmovanja vrača z novima kolajnama.
Naši košarkarji so z odličnimi predstavami poskrbeli za novo košarkarsko evforijo, ki se je odražala (tudi) v rekordni gledanosti odločilnih tekem, o kateri je poročala nacionalna televizija, imetnica pravic za olimpijske (in paralimpijske) igre.
Polfinalno tekmo s Francijo si je tako ogledalo v povprečju kar 26,6% vseh prebivalcev, kar znese več kot pol milijona gledalcev, zadnje minute pa je številka presegla 600.000 gledalcev. Gre za največjo gledanost dogodka na poletnih olimpijskih igrah odkar se merijo ti podatki in najvišjo gledanost v Sloveniji v zadnjih treh letih.
Odlične so bile tudi gledanosti ostalih športnih vrhuncev, ter tudi gledanost na vzporednih kanalih, npr. portalu MMC, kjer si je vsaj delček tekme pogledalo vsaj 200.000 uporabnikov. Tudi pri Telekomu, sicer uradnemu partnerju olimpijskega komiteja Slovenije in olimpijskih reprezentanc, so poročali o rekordnih vrednostih pretoka podatkov med igrami, kar priča o dejstvu, da vedno več uporabnikov vsebine, ne samo športne, spremlja preko mobilnih naprav, sploh v času dopustov, ko so potekale same igre.
In ravno skozi to prizmo je potrebno pogledat rezultate gledanosti na drugi strani Atlantika, kjer mreža NBC poroča o gledanosti, za pol manjšo od tiste med igrami v Londonu 2012. Takrat si je igre v ZDA v povprečju na dan ogledalo 31 milijonov gledalcev, tokrat pa samo 15,5 milijonov, najmanj po letu 1988 oz. odkar je mreža NBC imetnik pravic.
Glavni razlogi so trije – prestavitev iger za leto dni zaradi pandemije, drug časovni pas Japonske in predvajanje olimpijskega programa na različnih platformah.
Predvsem slednji dejavnik je potrebno upoštevati pri razvoju in prihodnosti športnih prenosov, hkrati pa trem zgornjim dejavnikom dodati še tega, da je sicer šport res še ena redkih televizijskih vsebin, ki jo je skoraj nujno spremljati v živo, vseeno pa je šport predvsem pri mlajših generacijah vedno bolj enačen z ostalimi produkti zabave, bodisi na televiziji, ostalih platformah, ali pa tudi vsebinami, ne vezanimi na avdio in video format.
Tako je recimo NBC košarko prenašal preko svoje pretočne platforme Peackock Premium, za katero je potrebno plačati malo manj kot 5 dolarjev na mesec, košarka z olimpijskih iger pa je (bila) edina športa vsebina na tej platformi. Toda podobno kot Amazon kupuje pravice za športne prenose na svoji platformi Amazon Prime za namenom novačenja dodatnih naročnikov za svojo storitev in ne v luči največje možne gledanosti, tudi to pomeni poslovno odločitev mreže NBC v želji po razvoju svojega produkta v prihodnosti. NBC je tako olimpijske igre predvajal preko več kot 8 svojih lastnih kanalov oziroma platform – vse v želji promocije posameznih programov za ostale vsebine, kakor tudi v želji, da uporabnike oz. navijače dobesedno polovi po različnih kanalih v kar se da velikih številkah.
In navkljub zgodovinsko nizki gledanosti po standardnih meritvah gledanosti je bilo ‘pretočenih’ rekordnih 6 milijard minut programa olimpijskih igrah preko različnih platform. Podatek, ki sovpada s sporočilom Telekoma o rekordnih prenosih podatkov med igrami. In podobno kot v Sloveniji (predvsem) s košarkarskimi prenosi, je tudi v ZDA v primerjavi z ostalimi televizijskimi programi NBC v ‘primetime’ terminu še vedno dosegal najboljše številke gledanosti.
Navade gledalcev, ne samo pri športnih vsebinah, se spreminjajo. Tokio nam je lepo pokazal, v katero smer bodo, seveda tudi v želji po čim boljši gledanosti, predvsem pa v želji doseči čim širši krog gledalcev in navijačev, šli športni prenosi v prihodnosti, tudi v Sloveniji in regiji.