Kolesarski potencial (tudi) v Sloveniji še nikoli tako velik

14 Okt Kolesarski potencial (tudi) v Sloveniji še nikoli tako velik

Danes je bila v Parizu predstavljena trasa naslednje izvedbe največje kolesarske dirke na svetu, Dirke po Franciji. Osrednjo vlogo na njej je igral njen zmagovalec zadnjih dveh izvedb dirke in najboljši kolesar na svetu, Tadej Pogačar.

Že pretekli vikend se je končala tudi sezona kolesarskih dirk na najvišjem nivoju, spet z zmago Pogačarja. Za slovenskim kolesarstvom je tako rekordno uspešna sezona, s ponovnima zmagama tako na Touru kot na Vuelti, nekaterih kolesarskih spomenikih in seveda z dvema medaljama na olimpijskih igrah. Sezono Slovenci končujemo s prvim kolesarjem sveta, Primož Roglič je sezono končal na tretjem mestu, tik za najboljšo deseterico je še Matej Mohorič. Slovenija pa je skupno za Belgijo druga najboljša kolesarska država na svetu.

Tekmovalni razcvet kolesarstva se odraža tudi na zanimanju navijačev. Etapa Dirke po Italiji, ki je letos gostovala v Goriških Brdih, je bila izjemno obiskana, odlična je tudi gledanost Dirke po Sloveniji, ki jo prenaša nacionalna televizija. V Tokiu so lahko z gledanostjo cestne dirki in kronometra tekmovali samo košarkarji, s prav tako sanjskim pohodom vse do polfinala košarkarskega tekmovanja na igrah.  

Kolesarstvo je eden redkih športov, ki lahko svoje najboljše športnike pripelje neposredno med ljudi, na ulice, na različne lokacije po svetu. Zaradi svoje strukture, kjer imajo glavno moč organizatorji dirk, ki jim ekipe ‘sledijo’ po različnih (glede na komercialni interes zanimive) lokacije, najboljši kolesarji na svetu pa se (tudi) za razliko od ostalih športih med sabo pomerijo večkrat letno, česar si navijači tudi najbolj želijo. Ob letošnjem svetovnem prvenstvu v Belgiji smo videli, kako izjemno kuliso ob zaključku dirk so navijači pripravili na ulicah najprej Brugesa, potem še Leuvna. Ali kakšna izjemna slika je šla v svet, ko je Roglič na španski Vuelti tekmece še enkrat deklasiral na zaključnem kronometru s ciljem pred znamenito katedralo v Santiagu de Compostela. Podobno izjemne prizore lahko pričakujemo tudi naslednje leto na začetku francoske pentlje, ki se bo začela v danskem Kobenhavnu. Nenazadnje smo lahko tudi letos, ko smo imeli na Dirki po Sloveniji spremljati prav Pogačarja, videli, koliko navijačev je dogodek privabil na same etape, s prenosom na Eurosportu pa je vrednost dogodka tudi za Slovensko turistično organizacijo in blagovno znamko I feel Slovenia dosegla povsem drug nivo.

Še eno prednost ima kolesarski šport in sama kolesarska industrija v primerjavi z ostalimi športi – redko kateri šport ima presečno množico med profesionalnimi kolesarji in tistimi, ki se s kolesarskim športom ukvarjajo rekreativno, tako veliko. Na drugi strani sicer ekstremna primerjava, ampak s smučarskimi skoki se ukvarja zelo malo rekreativcev. Kar pomeni, da morajo seveda biti temu prilagojeni tudi poslovni in marketinški modeli tako organizacij, organizatorjev tekmovanj, kot tudi sponzorjev.

Kolesarstvo je konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi nehote pridobilo tudi s pandemijo – ne samo, da je bilo kolesarstvo eden prvih športov oz. tekmovanj, ki so se začela odvijati po zaprtju praktično celotnega sveta – tudi med samo pandemijo je industrija s povečanim povpraševanjem po kolesih dobila neverjetno vzpodbudo. Zaradi zamud pri dobavi (kot posledica zaprtja tovarn za določeno obdobje na Kitajskem) pa ponudba še danes ne more zadostiti povpraševanju.

Vse to vrhunsko izkoriščajo podjetja in storitve, ki so z razvojem tehnologije potrošnikom ponudili nove oblike možnosti kolesarskega udejstvovanja, hkrati pa izkoristili celoten ‘boom’ zaradi zgoraj naštetih dejavnikov. Že pred pandemijo so bile v velikem porastu razne skupnosti na različnih platformah na čelu s Stravo, kjer ne samo da so se lahko kolesarji rekreativci primerjali med sabo, ampak je vedno več profesionalnih kolesarjev tja nalagalo (in to delajo še vedno, tudi Pogačar) svoje treninge ali tekme, in kar naenkrat se je lahko rekreativni kolesar ne samo peljal po identični trasi, kot je to nekaj dni pred tem storil Pogačar, temveč je lahko imel neposredno primerjavo določenih odsekov. Nekaj podobnega, kot če bi imeli nogometni navdušenci možnost treninga na Santiago Bernabeu, pri čemer bi jim podatki v realnem času prikazovali, kako uspešni so njihovi streli na gol v primerjavi s tistim od Benzemaja, ali kako hitri so v primerjavi s sprintom Vinicius Juniorja. Ali da bi košarkarski navdušenci po treningu Dallasa še sami stopili na parket American Airlines centra, kjer bi lahko oddelali identičen trening, kot ga je pred njimi naredil Luka Dončić, zraven pa še dobivali povratne informacije, kako uspešni so pri tem.

V prvi fazi med pandemijo je večina storitev za kolesarje in kolesarske navdušence bazirala na virtualnem svetu. Glavna igralca na tem področju sta Peloton in Zwift. Eden bolj znanih viralnih izzivov tega obdobja je bil ‘Everesting‘, kjer so se kolesarji pomerili v izzivu, da v virtualnem ali realnem svetu premagajo višinske metre višine Mont Everesta – to je do zdaj uspelo že skoraj 20.000 sodelujočim. Zaradi ogromne rasti in uspeha pa je v naslednji fazi prihajalo do postopnega združevanja virtualnega in realnega sveta. Če je Zwift npr. lani omogočal virtualni ogled celotne trase Toura, so letos partnerstvo razširili na sponzorstvo ženske različice tega tekmovanja, ki se vrača prvič po letu 2009.

Tudi Peloton širi svoja partnerstva na področje glasbe (partnerstvo z Beyonce), mode, pa tudi npr. v svet hotelirstva, saj je nedavno sklenil partnerstvo s hotelsko verigo Kempinski, kjer bodo lahko gosti tako uživali tudi v storitvah Pelotona.

Razvoj tehnologije in dostopnost podatkov v realnem času se kaže tudi na vedno boljših televizijskih prenosih, ko gledalci dobivajo vedno več podatkov o stanju posameznih tekmovalcev, o informacijah s same proge, kot tudi vzporedne izpostavljenosti okolice, skozi katero se vozijo kolesarji.

Tudi organizatorji Toura, podjetje ASO (Amaury Sport Organisation), na podlagi potenciala, ki ga nudi celotna kolesarska industrija, načrtno in strateško širijo svoje dogodke in produkte – poleg organizacije še kar nekaj izmed največjih svetovnih dirk (npr. španska Vuelta, kriterij Dauphine, dirka Paris-Roubaix in Liege-Baston-Liege), so zelo aktivno posegli tudi na trg rekreativnih kolesarjev, tudi pri nas bo naslednje leto zaživelo doživetje Tour de France, ki bo potekalo v okolici Kranja.

Kolesarstvo je tako postalo eno najzanimivejših stičišč športa, navijačev in tehnologije, v naslednjih letih lahko tukaj pričakujemo ogromno napredka in rasti. Kar je tudi svojevrstna priložnost za Kolesarsko zvezo Slovenije in vse njene sponzorje, kakor tudi Slovenije kot turistične destinacije, da ta potencial na čelu z dejstvom, da imamo dva izmed najboljših kolesarjev na svetu, izkoristi.