31 Mar (Ne)aktivnosti naših športnikov
Vedno znova sem presenečen, kako je tik pred startom dirke Formule 1 na startno-ciljni ravnini nepopisna gneča. Nekako mi v enačbo še grejo mehaniki in tehniki, ki zavzeto pripravljajo še zadnje nastavitve dirkalnikov, in seveda dirkači, ki čakajo na začetek dirke. Toda tik pred dirko to še zdaleč niso edini na stezi – med bolidi se sprehajajo tudi glavne ‘živine’ Formule 1, na čelu z Bernijem Eccelstonom, in VIP povabljenci. Ne samo, da so ti povabljenci tik pred startom na stezi, mnogi se celo slikajo in pogovarjajo z dirkači samimi!
Če bi v katerem športu razumel, da se športnike pred začetkom tekmovanja ne sme motiti, je to Formula 1. Šport, pri katerem dirkači dve uri iščejo mejo med fizikalnimi zakonitostmi in maksimalnim izkoristkom dirkalnika. Dve uri, ko lahko sekunda nezbranosti pomeni ne samo konec dirke, ampak tudi konec življenja.
Na ta startni prizor v Formuli 1 se spomnim vedno, ko imam opravka z različnimi promocijskimi aktivnostmi naših športnikov ali športnih ekip. Večini je namreč kakršnokoli ukvarjanje, ki nima neposredne povezave z njihovo ‘osnovno’ dejavnostjo, popolnoma nepotrebno. Celo več, to smatrajo kot izreden napor.
Tovrstno izmikanje dodatnih aktivnosti je prisotno pri vseh športih, ekipnih in individualnih. Čeprav običajno pogodbe, ki jih imajo sklenjeni športniki, natančno določajo, kakšne so te aktivnosti. Seveda je na eni strani od športnika težko pričakovati, da bo izredno ‘promocijsko’ motiviran ob dejstvu, da že pol leta ni dobil plače, vseeno pa mislim, da je tukaj glavni problem osnovna percepcija športnikov. Ti bodo namreč morali narediti premik v razmišljanju do te mere, da bodo promocijske obveznosti hočeš nočeš izenačili s športnimi nastopanji. Nasmešek na obrazu in rokovanje s sponzorjem sta danes pač enako pomembna kot asistenca ob golu ali prečkanje ciljne črte med prvimi tremi.
Če Lewis Hamilton celoten teden pred dirko na lokaciji dirke ‘obletava’ vsak bolj ali manj povezan kraj s pokrovitelji njegove ekipe ali njega samega, je pri nas pravilo, da teden dni pred tekmo druge lige v kateremkoli športu športnikov ne gre siliti v promocijske aktivnosti, ker lahko le-te vplivajo na njihovo predstavo na športnih terenih. Če lahko Dwane Wade pol ure pred NBA tekmo podpisuje drese in žoge v VIP kotičku, lahko tudi naš košarkar podpiše eno žogo v garderobi dve uri pred tekmo. Če lahko Dwight Howard osebno povabi navijača na tekmo (in mu seveda plača celoten aranžma) in se z njim sreča po tekmi, lahko pričakujemo tudi od naših športnikov, da si po tekmi vzame pet minut za druženje z navijači.