15 Sep Nova razmerja športnih medijskih pravic
Dirka po Španiji, svetovno prvenstvo v košarki, evropsko prvenstvo v odbojki. Trije športni vrhunci zadnjega vikenda. Trije različni športi, vsak s svojo zgodbo (slovenske) medijske pojavnosti in prepoznavnosti.
En šport, kolesarstvo, je brez prenosov na slovenskih televizijah, prinesel enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega športa. Odbojka je na domačih tleh na začetku poti proti končnemu cilju – na domačih tleh priigrati medaljo, ob močni medijski podpori (predvsem) imetnika pravic Pro plusa. Košarka je na Kitajskem minila v senci teh dveh tekmovanj, brez slovenske udeležbe in (posledično) brez večje medijske podpore samim prenosom tekem.
Na gledanost športnih prenosov vpliva več dejavnikov. Najbolj seveda vpliva prepoznavnost in priljubljenost posameznega športa ter slovenska udeležba in vloga na tem prvenstvu/tekmovanju. Poleg tega pa vedno pomembnejša postaja tudi medijska podpora posameznim tekmovanjem – kako resno se televizijske oz. medijske hiše lotijo posameznih projektov, kar je seveda običajno povezano s finančnimi sredstvi. Višja gledanost se načrtuje, več sredstev bo namenjenih tudi produkciji prenosov in vsem obstranskim aktivnostim.
Čez teden me je med poslušanjem odličnega podcasta SOS odmev presenetil podatek, da je izmed 20 zadnjih športnih najbolj branih člankov na portalu MMC kar 17 tistih kolesarskih. Seveda predvsem zaradi fenomenalnega Rogliča, ampak denimo letošnje Vuelte ni na slovenskih televizijah. OK, malo bomo pomešali hruške in jabolka, televizijsko gledanost in spletne objave, je pa vseeno podatek zanimiv in kaže na to, kaj je pri vsakem športu tudi pomemben dejavnik za njegovo medijsko pokritost – kako ta šport dojemajo tudi posamezni novinarji, ne več samo stvar uredniške politike (in finančnih sredstev). Športni novinarji se namreč vedno bolj zavedajo, kako pomembna je tudi gradnja njihove blagovne znamke, predvsem za aktivnostmi na družbenih omrežjih in s podobnimi projekti, kot je prej omenjeni podcast, kar ni nujno vse v opisu njihovih delovnih nalog.
Na drugi strani imamo domače odbojkarsko prvenstvo, ki ga komercialna televizija podpira, kot ga zna – z vsemi kanali, preko različnih oddaj, reklamnih blokov in podobno. V kombinaciji z dobrimi igrami domače reprezentance temu sledi tudi odlična gledanost.
Nekako v sivi coni pa je minilo svetovno prvenstvo v košarki. Skoraj nekako na silo so včasih izpadli televizijski prenosi, morda bi si že zaradi dejstva, da smo narod evropskih prvakov, vsaj finalna tekma zaslužila tudi studijski del, ne pa da se je komentatorju na koncu malce nesrečno zareklo, da upa, da bo podelitve čim prej konec.