30 Mar Pripadajo športnim sponzorjem tudi brada in zobje?
Si predstavljate, da bi Barcelona od Ronaldinha zahtevala, naj si uredi zobe?
Saga o bradi nogometaša Luke Majcna je za nami. Brade ni več. Jasno je, da je najboljši nogometaš velenjskega Rudarja, popustil pod pritiski kluba. Brezpredmetno je razpravljati, ali lahko klub disciplinsko kaznuje igralca, ki se odloči nositi brado. Takšna morebitna klubska odločitev ne bi vzdržala sodne presoje. Gre za nedopustno poseganje v posameznikovo svobodo izražanja.
Bolj kot pravni vidik pa v oči bode marketinški. Končno v sivini slovenske nogometne lige vzklije medijsko zanimanje za igralca, ki si zastavi zanimiv, zabaven cilj, ki koristi tako klubu, kakor celotni nogometni sceni, že na sceno stopijo nazadnjaški športni delavci in v kali zatrejo lušno idejo. Dodatna izpostavljenost igralca, kluba in nogometa torej ni zaželena. V nedeljo igramo tekmo, in to je to. Kar si v tujini klubi le pobožno želijo, je pri nas očitno obsojanja vredno.
Poleg navedenega pa ta situacija kaže na vsebino oz. primere, na katere mora biti pozoren morebitni nov športni sponzor 1. SNL. V strokovni javnosti krožijo govorice, da naj bi se skupina Telekom odločala o vstopu na slovensko ligaško sceno. Ima sponzor možnost, da se ustrezno zaščiti pred podobnimi incidenti, ki nedvomno mečejo slabo luč na nogomet? Sponzorji si takšnih situacij ne želijo. Ne želijo si niti navijaških izgredov na tekmah.
Kako bi se lahko ustrezno pravno zaščitili pred negativno publiciteto oz. negativno podobo slovenskega nogometa v takšnih primerih? Neposredno težko, saj se pogodba ne sklepa neposredno s klubi, temveč z združenjem prvoligašev oz. zvezo, ki pogodbo podpisuje v njihovem imenu (kot predstavniški organ). Lahko pa si v pogodbi izgovori pogodbene kazni v primeru navijaških izgredov ali situacij, podobnih tej v Velenju. Skrajna možnost je tudi odpoved pogodbe. Sponzoriranec lahko omenjene kazni oz. odškodnino prevali na klube.
Foto: www.sport-tv.si
V primerih, podobnih konkretnemu, je mogoče ugotoviti, da ravnanje kluba nikakor ne more predstavljati situacije, ki se v pogodbah navadno opisuje kot »pogodbeni strani se obvezujeta, da si bosta vzajemno prizadevali za čim boljšo promocijo in pomoč pri doseganju poslovnih interesov«. Kakšna je škoda za sponzorja v konkretnem primeru? Tako »moralna« kakor tudi neposredno poslovna. Moralna v smislu povezovanje blagovne znamke sponzorja z dogodki, ki jih javnost doživlja negativno, neposredno poslovna pa v obliki manjše izpostavljenosti v medijih.
Sedaj je odlična priložnost, da se pred podpisom pogodbe za sponzorstvo prve lige, poleg marketinških pravic, »ovrednoti« tudi takšne primere.
Jasno je, da sponzoriranca ni mogoče kaznovati za vsako obnašanje oz. aktivnost, ki sponzorju ni všeč. Šport je po svoji vsebini in dogajanju okoli njega relativno nepredvidljiv. Ekstremna ravnanja pa je potrebno sankcionirati. Le tako se bodo stvari lahko spremenile na bolje. In mogoče bodo tudi igralci lahko nosili brado.