27 Sep Rokometna Liga prvakov – o (ne)izkoriščanju marketinškega potenciala
Prejšnji teden se je začela nova sezona rokometne Lige prvakov. Prva zmaga v uvodnem krogu Celjanov je tako minila še v senci končnice Eurobasketa, drugi krog in derbi z Zagrebom v domači dvorani pa je že nekako pokazal, kaj lahko na vseh področij od te sezone pričakujemo.
Slovenija ima letos v Ligi prvakov enega predstavnika, Celje Pivovarno Laško. Gorenje ni bilo povabljeno v nov format tekmovanja, ki je izzval kar nekaj burnih reakcij v rokometni srenji. Sprememba tekmovalnega sistema pa je samo eden izmed razlogov zakaj mislim, da Liga prvakov v rokometu ne dosega svojega potenciala.
Liga prvakov je po novem razdeljena na štiri skupine, vendar te štiri skupine sestavljajo nekakšna dva domova, zgornjega in spodnjega. V zgornjem sta dve skupini, vsaka šteje osem ekip, spodnjem delu pa štejeta vsaka po šest ekip. Skupine so razdeljene nekako po moči evropskih klubov – v zgornjem delu so najmočnejši klubi (ali po sedanjih ali preteklih rezultatih), v spodnjem pa preostali klubi, ki se lahko kasneje v osmini tekmovanja pridružijo najboljšim (najboljši štirje klubi iz spodnjega dela se udarijo za dve mesti v osmini). Najboljši klubi, med katerimi je na srečo tudi Celje, imajo tako resda na voljo najmanj 14 kvalitetnih tekem, kar pomeni več prihodkov z naslova televizijskih pravic, sponzorstev in ostalih prihodkov kluba, vsekakor pa tovrstna nejasna struktura tekmovanja in določanje udeležencev posameznih skupin ne doprinese h kredibilnosti in ugledu tekmovanja, kar se podledično odraža tudi na zanimanju navijačev, medijev in sponzorjev.
Naslednji dejavnik so sponzorji tekmovanja. Imenski sponzor lige je Velux, danski proizvajalec strešnih oken. Verjetno gre za enega vodilnih podjetij na svetu v svoji panogi (in zelo velikim fokusom na nemški trg), vseeno pa ne moremo govoriti o globalni super sili, kar do neke mere že govori o marketinškem potencialu same lige. Če v obzir vzamemo še dejstvo, da je sponzor imenski, da je torej prisoten že v samem imenu in logotipu tekmovanja, temu sledi vprašanje, kaj sploh še ostane naslednjim sponzorjem v verigi… S podobnimi težavami se sicer spopada tudi košarkarska Evroliga z imenskim sponzorjem Turkish Airlines. Ostali sponzorji rokometne lige prvakov pa so še Jack&Jones, Uniqua, sledi pa že Adidas kot uradni opremljevalec.
Kako zelo liga sloni na nemškem trgu priča dejstvo o dolgoročnem partnerju pri organizaciji zaključnega turnirja v nemškem Kolnu. Sam zaključni turnir je sicer vrhunsko organiziran, v mnogo dejavnikih bolje kot košarkarski, vseeno pa že samo dejstvo, da je turnir zacementiran v Nemčiji, priča ne samo o (ne)zanimivosti ostalih tržišč temveč tudi o ambicioznosti vodilnih pri evropski rokometni zvezi.
Vse zgoraj našteto rezultira v tem, da je rokometna liga prvakov s preteklimi (ne)dejanji povzročila veliko zmedo ne samo v rokometnem temveč nasploh v športno-poslovnem prostoru, tudi v Sloveniji. Rezultat tega je tudi zadnji derbi med Celjem in Zagrebom, ki so ga sicer tako mediji kot klub sam skušali prikazati kot največji derbi v regiji, ampak realnost pač ni takšna… Tribune so bile sicer lepo polne, za kar imajo zasluge seveda v celjskem klubu zaradi dobrega dela v preteklih sezonah, ko jim je uspelo tudi z manj zvenečimi imeni na tribune nazaj pripeljati navijače.
Sam pa sem ob spremljanju tekme vseeno večkrat nostalgično pomislil, ko sem spremljal dvoboje Celja in Zagreba še v tistih časih, ko sta se kluba večkrat zapored udarila že v kvalifikacijah za Ligo prvakov in ko je bilo jasno, da bo klub, ki se bo vanjo uvrstil, resno napadal njen vrh. To so bili časi, ko ne da se je iskala karta več v Celju, ampak si se moral za obisk tekme v Zagrebu dobesedno tihotapiti na tribune ledene dvorane med hrvaške navijače, ki so med tekmo na Dejana Perića zmetali in popljuvali vse, kar so v tistem trenutku imeli na in v sebi.
Za celotno stanje je v največji meri kriva evropska (in tudi svetovna) rokometna zveza, ki enostavno še ne zna izkoristiti potenciala, ki ga rokomet v svetu športa ponuja. Kdo je lani zmagal v Ligi prvakov? Zna kdo z glave našteti vse štiri udeležence lanskega zaključnega turnirja?
V Sloveniji pa ima na eni strani Celje smolo, da ni več prisotno na nacionalni televiziji (vsaj ne v Ligi prvakov), večinoma tako njihove tekme spremljajo(mo) samo pravi rokometni navdušenci, ki v poplavi športa na televiziji ali vemo, da bo tekma na sporedu, ali slučajno pridemo gor med pregledom športnih vsebin.
Upam, da bo mladi celjski zasedbi letos uspel preboj v drugi krog tekmovanja. Veliko je klub na podlagi tradicije in dobrega dela preteklih let dosegel že s tem, da je bil uvrščen v ‘zgornji’ del rokometne lige prvakov – to Celju zagotavlja vrhunske tekmece, na podlagi katerih bodo bogatejši tako klubska blagajna kot tudi igralci sami in v naslednjih letih, če le ne bo večjih pretresov, bo Celjane težko izriniti iz slovenskega rokometnega vrha.