23 Feb Slovensko športno novinarstvo
Ob ogledu športnih poročil na obeh televizijah večkrat pomislim na to, kaj določa vrstni red posameznih novic, sploh v primerjavi s ‘klasičnimi’ novicami, na dnevnikih obeh največjih televizij, recimo.
Pri obeh dnevnikih so vsebine, vsaj tiste v prvih dvajsetih minutah, bolj ali manj identične. Osrednja novica, po možnosti kakšen sočen škandal in potem navzdol po lestvici zanimivosti. Tudi vreme je dokaj podobno. Najprej zelo koristen pregled vremenskih front preteklega dne in napoved vremena v gorskem svetu, potem pa slika sončkov in oblačkov za naslednji dan.
Pri športu pa je zadeva nekoliko drugačna. Ob večjih športnih dogodkih in slovenskih uspehih so si vsebine podobne, v povprečnih oddajah pa se lahko zgodi tudi to, da so skoraj vse športne novice drugačne. Če pa niso ravno povsem drugačne, pa je poudarek na posameznih novicah povsem različen. Za primer navajam športna poročila na Popu, kasneje pa bom naštel par skupnih značilnosti slovenskega športnega novinarstva.
Športna poročila na Pop tv denimo med tekmami Lige prvakov postanejo en velik infomercial za prenose tekem na Kanalu A. Začne se že v ponedeljek z napovedmi torkovih in sredinih tekem, nadaljuje se potem vsak dan z obširnimi analizami odigranih tekem, izjavami pred in po tekmah, konča pa nekje proti koncu tedna s še zadnjimi ‘zanimivostmi’ v povezavi z odigranimi tekmami in napovedjo magazina Lige prvakov.
Podobno se zgodi, ko so na sporedu dirke prvenstva Moto GP, do letošnje sezone (dokler je Pop imel pravice) pa tudi za dirke Formule 1. Te tri vsebine zavzemajo več kot 50% športnih vsebin skozi celotno sezono, med samimi dogodki pa je ta številka okrog 90%.
Razumem, da je Pop tv-ju kot komercialno usmerjeni televiziji v interesu promovirati lastne vsebine, za katere konec koncev tudi bogato plačajo pravice, vendar se bojim, da povprečne gledalce športa to prej odbija, kot ne. No, vem, da je vsaj pri meni učinek tak.
Če vzamem za primer včerajšnji šport na Popu – napoved tekme Lyon – Real, potem pa obsežen prispevek o tem, da je Gattuso dobil prepoved igranja na štirih tekmah pod okriljem UEFA. Šli so celo tako daleč, da so v prispevek vključili izjave mimoidočih v Milanu, kaj si ti mislijo o podeljeni kazni… Na koncu kratek pregled ostalih novic, v napovedi vsebin, ki jih lahko najdemo na športnih straneh 24ur.com pa tudi večina z Ligo prvakov povezanih vsebin.
Torej, par skupnih značilnosti slovenskega športnega novinarstva, televizijskega, radijskega ali pa spletnega:
– Ekskluzivnost – ekskluzivnost je v športnem novinarstvu ena bolj zlorabljenih besed. V zadnjem mesecu sem prebral/videl/slišal vsaj 10 ekskluzivnih intervjujev z Anžetom Kopitarjem. Seveda ekskluzivno ne pomeni, da nihče nikoli več ne more dobiti določene izjave ali intervjuja, vseeno pa morajo veljati nekatere lokacijske in časovne omejitve, ko nikjer drugje ni moč prebrati ali videti česa podobnega.
– Osebni interesi – športne novice se običajno rangirajo tudi po osebnih interesih novinarjev – ne glede na primernost ali neprimernost posamezne objave imajo novinarji pač rajši določene športe ali športnike in zato o njih pač več poročajo.
– Poročanje s tekem – 24 ur po končanem športnem dogodku se o dogodku ne more več samo poročati. To je dobesedno ‘yesterday’s news’. Povprečen športni porabnik vsebin si po vsej verjetnosti to poročilo že ogleda na spletu in zato pričakuje kaj več od rezultata, strelcev in izjav trenerjev.
– Snemanje na zalogo – zelo pogost pojav v vseh vrstah medijev, ko novinarji ob obisku določenega tujega športnega dogodka posnamejo vse možne s športom povezane vsebine, ki jih potem lansirajo s časovnimi zamiki. Če imajo te vsebine res kakšno športno težo, potem so take vsebine OK, ampak v večini primerov so te vsebine samo opravičilo, da je novinar sploh obiskal določeno tekmo.
– Spletno novinarstvo – če za klasične medije še nekako razumem, da se niso še v celoti prilagodili novim komunikacijskim razmeram na trgu, tega ne razumem za številne športne spletne portale. Tudi ti se namreč še vedno držijo klasičnih načel novinarstva, redko gre kdo od novinarjev korak naprej, da bi naredil prispevek malo bolj zanimiv in predvsem drugačen od ostalih.
TBJ LA: Scent of an All-Star from The Basketball Jones on Vimeo.
Primer malce drugačnega spletnega športnega novinarstva
Seveda pa so tudi v Sloveniji zelo dobri športni novinarji, ki delajo odlične in zanimive zgodbe s presežkom, vendar se vsaj zaenkrat izgubijo v sivem povprečju različnih športno-novinarskih interesov.