08 Sep SP v košarki – daleč od oči, daleč od srca
Koliko tekem svetovnega prvenstva v košarki, ki pravkar poteka na Kitajskem, ste si ogledali v celoti? Katere vsebine poleg samih tekem in povzetkov ali rezultatov še spremljate? Kateri so sponzorji svetovnega prvenstva? Ste opazili kakšne lokalne aktivacije globalnih sponzorjev v Sloveniji?
Nočem posploševati, ampak če izhajam iz sebe, so odgovori na večino vprašanj verjetno pri veliki večini dokaj skopi. Brez slovenske udeležbe na prvenstvu slovenskih navijačev, razen tistih bolj zagrizenih košarkarskih, prvenstvo ne zanima, veliko pa samo zanimanje splošne javnosti pove tudi o položaju svetovne košarke izven ekosistema lige NBA.
V primeru, da bi slovenska ekipa zdajle igrala verjetno za mesta v četrtfinalu, bi imela (ponovno) eno večjih podpor s tribun, v Sloveniji pa bi se na dolgo in široko govorilo ter spremljalo naše fante na Kitajskem. Povesem drugače bi se prenosov seveda lotili tudi pri imetniku medijskih pravic, ki zdaj po sili razmer, ker pač tekme so, mora v takih okoliščinah angažirati celo komentatorje, ki prav veliko košarkarskih prenosov na svojem komentatorskem kontu nimajo.
Ni namen tega pisanja razglabljati, kaj bi bilo, če bi bilo na primeru slovenske reprezentance… Verjetno je Fibi vsaj toliko kot nam žal, da na prvenstvu poleg Giannisa Antetokounmpa ni najbolj atraktivnega košarkarskega izvoznega artikla poleg ameriških igralcev (ki jih, ironično, vsaj tistih največjih zvezdnikov, tudi ni na Kitajskem).
Tako se zdi, kot da tisti največji zvezdniki svetovne košarke raje čakajo naslednje leto, ko bodo lahko azijski trg osvajali preko prisotnosti na olimpijskih igrah v Tokiu, Fiba pa bo imela tam veliko bolj zvezane roke kar se tiče trženja in promocije samega košarkarskega tekmovanja.
Fiba bi si tako morala naliti čistega vina (ali piva, od uradnega sponzorja Yanjing, ali pa vode, od še enega sponzorja Ganten) in začeti sprejemati odločitve, ki bodo njihov osrednji produkt – in to je Svetovno prvenstvo, dvignile na višji nivo. Največ govora v zadnjih dneh tako teče o sodniški napaki na tekmi Francija – Litva (najboljših sodnikov ni, predvsem tistih evropskih, zaradi spora Fiba – Uleb, medtem ko sodniki iz lige NBA tako ali tako ne sodijo na Fibinih tekmovanjih) ali izpadu domače reprezentance še pred začetkom drugega dela.
Vse to je seveda voda na mlin ligi NBA, ki s poletnimi izleti posameznih zvezdnikov, lastnimi košarkarskimi klinikami in prijateljskimi tekmami na Kitajskem izzove veliko večji marketinški in komercialni učinek zase in za svoje partnerje in verjetno ne čuti nobene posebne potrebe pri tem pomagati Fibi.
Drugo leto pa bo sadove Fibine pasivnosti in tržne neaktivnosti požel še Mednarodni olimpijski komite in njegovi partnerji. Upam da vsaj tam tudi z zgodovinsko slovensko košarkarsko udeležbo.