Zabrisana meja med športnikom, podjetnikom in investitorjem

11 Nov Zabrisana meja med športnikom, podjetnikom in investitorjem

Portal za športni posel Sportico je objavil lestvico največjih športnih zaslužkarjev v zgodovini. Upoštevali so prihodke plač in tudi sponzorske prihodke, vse skupaj pa tudi utežili z inflacijo, da zneski dejansko odsevajo realne vrednosti.

Na prvem mestu je dokaj pričakovano Michael Jordan, ki je skozi igralno kariero in tudi kasneje (predvsem) preko blagovna znamke Brand Jordan, dobil več kot 2 milijardi in pol dolarjev. Sledi Tiger Woods, ki je dobil 2,1 milijardo dolarjev, Arnold Palmer je na tretjem mestu z 1,5 milijard dolarjev prihodkov.

Na lestvici je 12 milijarderjev, zadnji, 12., je David Beckham. Izmed aktivnih športnikov so na lestvici Ronaldo (1,24 milijarde), LeBron James (1,17), Messi (1,14) in Roger Federer (1,12).

Prvemu še kot aktivnemu športniku je milijardo uspelo preseči Tiger Woodsu. Na 13. mestu je Kobe Bryant, ki bo prvi športnik, ki bo to mejo presegel post-humno. To se je sicer verjetno že zgodilo, saj ni podatka, če je v tem znesku že upoštevanih 400 milijonov dolarjev, kolikor so dobili upravljalci Bryantovega premoženja, ko je Coca Cola kupila blagovno znamko Body Armour, kjer je imel Bryant 10% delež. Še v enem primeru se v zadnjih dneh govori o vrednosti blagovne znamke Bryanta – po prekinitvi pogodbe njegove družine z njegovim dolgoletnim opremljevalcem Nike je vrednost njegovih superg na sekundarnem trgu poskočila v nebo.

Športnik, ki najbolj pooseblja prototip modernega športnika super-zvezdnika, ki svojo blagovno znamko že med kariero uporablja za razvoj svojega poslovnega imperija, je Kevin Durant. Skupaj s svojim poslovnim partnerjem Rich Kleinmanom sta preko podjetja Thirty Five Ventures investirala že v več kot 75 projektov, med drugim tudi v Coinbase, Overtime in Whoop.

To je glavni trend razvoja blagovnih znamk največjih športnih zvezdnikov – če je v preteklosti veljalo, da so športniki poleg ‘plač’ največ prihodkov dobili s sponzorstvi in endorsementi, največji športniki danes redko stopijo samo v transakcijsko razmerje s sponzorjem. V večini primerov postanejo poleg ambasadorjev določene blagovne znamke tudi delni solastniki ali pa ‘samo’ investitorji, brez marketinških obveznosti na drugi strani.

Športniki se namreč zavedajo, da lahko na ta način sami usmerjajo komunikacijo svoje podobe v javnosti. Kar se je začelo z neposredno komunikacijo preko družbenih omrežij, kreiranjem lastnih vsebin, se nadaljuje tudi pri sodelovanjih z različnimi blagovnimi znamkami.

Od lanskega leta lahko športniki, ki tekmujejo pod okriljem študentskih tekmovanj NCAA tržijo tudi lastno podobo (NIL – name, image, likeness), kar v preteklosti ni bilo mogoče. Tako je pričakovati, da bodo v profesionalni svet športa tudi po sponzorski oz. poslovni plati stopili še bolj pripravljeni in z delno že začrtano potjo.

Seznam športnih milijarderjev se bo že v naslednjih nekaj letih krepko podaljšal. Na njem se bo ob trenutnem tempu in projecirani športni in poslovni poti prej kot v 10 letih znašel tudi Luka Dončić, tudi v tej kategoriji bo, tako kot v kar nekaj zgodovinskih NBA statistikah, ‘tekmoval’ v kategoriji najmlajših športnikov, ki jim je/bo to v zgodovini uspelo.

In čeprav se zdi na prvi pogled ta svet popolnoma tuj in neprimerljiv s slovenskim športom, se vseeno tudi tukaj kažejo trendi in smernice, ki tudi slovenskemu športu in sponzorjem ponujajo nove možnosti. Tudi v našem okolju bo namreč potreben premik iz filozofije klasičnih sponzorstev športnih subjektov in ga nadgraditi z drugačnimi načini sodelovanja, ki bodo na eni strani bolj spodbujali športnike, da so vpleteni v sam marketinški in promocijski proces sodelovanja, podjetja pa spodbudilo, da se lahko v očeh navijačev pozicionira na povsem nove načine.