22 Apr Zakaj Peter Prevc ne more prodajati alpskih smuči?
V zadnjih dneh je slovensko športno javnost poleg (ne)nogometnega dogajanja v Ljubljani in Mariboru ter nadaljnje razdelitve evropske košarke najbolj pretresla odločitev Elana, da že z naslednjo sezono ukine proizvodnjo skakalne linije smuči.
Pričakovano je ta novica sprožila val ogorčenja z vseh strani, mediji pa so množično gostili različne goste, ki so vpleteni v slovenski skakalni svet. Nenazadnje ni minil še niti en mesec, ko se je dobesedno celotna Slovenija združila ob planiške prazniku in velikem zmagoslavju Petra Prevca, ki je ob koncu sezone postavil nove mejnike skakalnega športa, ki so še presegli tiste, ki jih je nekaj sezon nazaj v alpskem smučanju postavila Tina Maze.
Poslovna odločitev podjetja je dokaj jasna – skakalni program je posegal v marketinški proračun in po kazalnikih podjetja pač ni dosegal želenih (in pričakovanih) rezultatov. Seveda pa na celotno zadevo na moremo gledati samo s poslovnega vidika.
Sam bi jo razdelil na tri dele – kaj bi podjetje Elan v sodelovanju s Petrom Prevcem lahko storilo drugače oziroma ga bolje izkoristilo, kakšna vprašanja ukinitev proizvodnje postavlja in kaj bi bila morebitna rešitev.
Kaj bi Elan lahko naredil s Prevcem
Je Peter Prevc Elanova izgubljena in neizkoriščena poslovna priložnost, ali je podjetje z njim doseglo maksimalen iztržek?
Glavni razlog ukinitve skakalnega programa je, sodeč po sporočilu za javnost (pri čemer je dokaj presenetljivo, da praktično ni dodatnih pojasnil s strani samega Elana) ta, da bo Elan odslej ta sredstva raje namenjal svojemu glavnemu poslu – prodaji alpskih smuči na svojih ključnih trgih.
Kar vodi do logičnega vprašanja – a se ne bi dalo izkoristiti Petra Prevca, najboljšega skakalca na svetu, za prodajo in promocijo (tudi) svojega glavnega produkta – alpskih smuči? To, da rekreativni skakalci, ki bi tekmovali tekmovalno opremo, ne obstajajo, verjetno ni rezultat kakšne poglobljene študije v zadnjem mesecu… Zakaj torej ne uporabiti Petra Prevca za druge namene?
Zakaj ne bi s Petrom (in seveda tudi z ostalimi skakalci, ki jih Elan podpira) posneli oglas, v katerem smuča? Zakaj ne bi izdelali posebne serije smuči s podpisom in logotipom Petra Prevca? Zakaj ne bi Peter Prevc ob podelitvi na oder namesto skakalnih smuči nesel svoj model alpskih (če pravila Fis to seveda dopuščajo)?
Zakaj torej Peter ob vsej medijskem bombardiranju ni bil niti enkrat uporabljen v povezavi s produktom, ki se dejansko prodaja na trgu množične potrošnje?
Vprašanja, ki se porajajo ob ukinitvi serije tekmovalnih smuči
Zakaj se o tem pogovarjamo šele zdaj, ko je odločitev že sprejeta, se res ni vedelo tega prej, sploh pri Elanu? Vsaj uradno za to odločitev nihče ni vedel do dneva pred uradno objavo. Se tako odločitev res sprejme z danes na jutri in če ne, je tako odločitev res mogoče prikriti daljše obdobje? Odgovor na obe vprašanji je verjetno ne, kar pomeni da je bilo nekomu ali v interesu, da zadeva ni v javnost prišla že prej (in se je v ozadju že izvajal nadomestni načrt), ali nekdo ne opravlja dobro domače naloge in ne ve, kaj se dogaja pred lastnim pragom.
Ob celotni problematiki je bilo večkrat poudarjeno, da nima težav samo Elan – ‘umirajo’ bojda tudi ostali proizvajalci smuči smučarskih skokov. To seveda postavlja vprašanje, ali je tržna naravnanost teh proizvajalcev pravilna, hkrati pa se poraja tudi vprašanje globalnega dosega smučarskih skokov. Dejstvo je, da smučarski skoki niso globalni šport, vseeno pa imajo na določenih (predvsem) evropskih trgih fenomenalne gledanosti, posledično tudi ogromno izpostavljenost blagovnih znamk na smučeh (tudi in predvsem tistih od proizvajalcev).
Mogoče najpomembnejše vprašanje pa je, kaj bi morebitna ukinitev proizvodnje skakalnih smuči v Sloveniji pomenila za dolgoročni razvoj slovenskih skokov in posledično tudi za razvoj nordijskega centra v Planici. Najboljši skakalci bi si namreč hitro našli drugo opremo, problem nastane pri skakalnih klubih, katerim je Elan nudil veliko podporo pri zagotavljanju skakalnih smuči. To bi lahko v najslabšem scenariju pomenilo slabše delo po klubih, osip tekmovalcev in sčasoma bi se to poznalo tudi na rezultatih članske reprezentance. Prav vrhunski rezultati skakalcev pa so glavno gonilo privlačnosti zaključka svetovnega pokala v Planici, preko katerega se evforija prenese tudi na ostale dejavnosti in aktivnosti nordijskega centra.
Katero blagovno znamko bo na smučeh Peter Prevc razkazoval naslednjo sezono?
Kaj je lahko rešitev
Od možnih rešitev nastale situacije se v javnosti najpogosteje omenja preselitev proizvodnje smuči z obstoječim know-howom na neko drugo lokacijo v Sloveniji, da bi torej proizvodnja ostala v Sloveniji, vendar pod neko drugo blagovno znamko.
Smučarski skoki imajo to možnost, da lahko smuči pod lastno blagovno znamko proizvaja tudi podjetje, ki nima nobene povezave s samo proizvodnjo – blagovna znamka registrira tudi dejavnost proizvodnje smuči, smuči kupi od obstoječega proizvajalca in jih obleče v svoje barve. V tej smeri naj bi torej šel razmislek v Sloveniji, se pa je treba zavedati da vse le ni tako enostavno. Nenazadnje sta Fluege.de in Sport 2000 (na katerih skače Jernej Damjan), ki sta v zadnjih letih izrabljala to možnost, dokaz, da sama izpostavitev blagovne znamke ne prinese dovolj – govori se namreč o njunem umiku. Poleg same proizvodnje je potrebno poskrbeti tudi za celoten marketing, denarne nagrade tekmovalcem ipd. Slednje pa v primeru zmagovalne sezone Petra Prevca ni ravno majhen znesek.
Dejstvo, da lahko neko podjetje na ta način zaobide pravila oglasnega prostora in čez noč postane proizvajalec športne opreme pa ne govori toliko o iznajdljivosti teh podjetij, kot o neresnosti marketinške in sponzorske strategije mednarodne smučarske zveze na področju skokov – si predstavljate, da bi to dovolila UEFA, da bi se namesto Nike na dresu neke reprezentance na Evropskem prvenstvu pojavil logotip Samsunga?
Največkrat se kot željo ali rešitev omenja, da bi to mesto najbolje ustrezalo blagovni znamki I feel Slovenia. Kar je verjetno res, vsekakor mora biti, če pride do rešitve v tej smeri, na smučeh znamka, ki ima za cilj globalno izpostavljenost. Kot argument se ponekod navaja tudi izpostavljenost, ki bi jo na tak način blagovna znamka dosegla na Olimpijskih igrah. A v tem primeru to seveda ni mogoče, Mednarodni olimpijski komite pač ne dovoli izigravanja pravil na tak način, zato bi morale biti smuči v tem primeru prazne. Tukaj je potrebno biti previden, da se ne ponovi zgodba z domačega Eurobasketa, ko je Slovenija plačala visoko kotizacijo Fibi prav z namenom promocije znamke I Feel Slovenia na Fibinih tekmovanjih, na prvenstvu pa se je potem oglaševala španska turistična organizacija z Visit Spain.
Zanimivo bo torej videti, kako se bo v naslednjih tednih celotna zadeva razvila. Časa ni veliko, je pa čutiti, da se zelo intenzivno dela na rešitvi in je le-ta blizu. Mogoče bi bilo najbolje, da se vse vpletene strani še enkrat usedejo za skupno mizo in pretehtajo, kakšne so možnosti, da proizvodnja vseeno ostane kar pri Elanu – lahko se poveča marketinško sodelovanje tudi z ostalimi oddelki SZS in se, kot sem omenil že na začetku, vplete skakalce tudi v ostale marketinške akcije Elana. Proizvodnja bi mogoče lahko ostala tudi v primeru, da se najde skupina vlagateljev, podjetij (ali eno samo podjetje), ki so pripravljeni prevzeti to finančno breme, verjetno bi bila to cenejša odločitev kot selitev proizvodnje na neko drugo lokacijo v Sloveniji. Ni pa pričakovati, da bi se zgodil tisti najbolj črn scenarij, da bi torej proizvodnja v celoti ugasnila, sploh po zgodovinski sezoni celotne skakalne ekipe.