04 Feb Zgodovinske olimpijske igre v primežu koronavirusa in tehnologije
Naslednja dva tedna bo osrednja pozornost športne in tudi večinoma ostale javnosti namenjena dogajanju na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Peking postaja prvo mesto, ki gosti tako poletne kot zimske olimpijske igre, igre pa potekajo samo dobrega pol leta po zaključku poletnih iger v sosednji Japonski, kar predstavlja svojevrsten izziv tudi za Olimpijski komite Slovenije.
Tudi te igre bo zaznamoval koronavirus. Če so bili organizatorji skupaj z mednarodnim olimpijskim komitejem igre v Tokiu še prisiljeni prestaviti za eno leto, bodo zimske igre, čeprav mogoče še z večjimi varnostnimi ukrepi, izpeljane v načrtovanem časovnem oknu.
Že zdaj lahko govorimo o zgodovinskih igrah. S športnega vidika bo konkurenca zaradi virusa deloma oslabljena – doma je ostalo kar nekaj športnikov, kandidatov za sam vrh v svojih panogah, dodaten osip zaradi okužb se dogaja tudi med samimi igrami, že zdaj pa buri duhove stroga kitajska politika glede izolacije in omejevanje gibanja športnikov (in tudi ostalih), ki so potencialno okuženi z virusom ali imajo rizični stik. Zelo okrnjen bo tudi turnir hokeju, ki bo minil brez predstavnikov lige NHL, za katero se zdi, da je na virus ‘elegantno’ prevalila razlog, zakaj ne prekinja svojega tekmovanja zaradi iger.
Igre bodo minile tudi skoraj brez gledalcev, zasedenost posameznih prizorišč bo največ 30%, ob večinoma samo kitajskih gledalcih.
Že dejstvo, da so igre organizirane na Kitajskem, je kar nekaj let pred igrami, predvsem pa v zadnjem času, dvigovalo ogromno prahu. Več kot 200 svetovnih nevladnih organizacij je tako pozvalo države k diplomatskem bojkotu iger (predvsem) zaradi kršenja človekovih pravic na Kitajskem. Svojih diplomatskih predstavnikov na igrah tako ne bodo imele države ZDA, Avstralija in Velika Britanija. ZDA so svoje športnike opozorile, naj bodo pazljivi pri uporabi in deljenju osebnih podatkov zaradi možnega nadzora, Kitajska pa je na drugi strani za čas iger omrežje odprla tudi za določene družbene platforme, ki so drugače na Kitajskem onemogočene.
Zelo pogost termin, ki se bo uporabljal skozi celotno leto 2022 je v povezavi s tem ‘sportswashing’ – torej uporaba športa, športnih dogodkov za ‘čiščenje’ mednarodne podobe določene države oziroma oblasti. V prvi vrsti so tukaj mišljene prav olimpijske igre na Kitajskem in konec leta svetovno nogometno prvenstvo v Katarju.
Prav zimske olimpijske igre bi morale po prvotnih načrtih ob dodelitvi organizacije svetu poslati sporočilo o moči, razvitosti in odprtosti Kitajske. O uspešnosti teh ciljev bomo lahko seveda sodili šele po igrah, vseeno pa je že zdaj jasno, da bodo ti cilji težje uresničljivi.
Če so težave športnikov, zaradi katerih so igre (oziroma bi vsaj morale biti) v prvi vrsti sploh organizirane, hitro potisnjene v ozadje in bo na koncu na tem področju štela samo končna lestvica števila medalj, je za organizatorje večja težava predvsem omejeno število gledalcev in posledično manjša vrednost športnega produkta, predvsem pa tudi manjša možnost sponzorskih aktivacij (predvsem) na kitajskem trgu. Podjetja, sponzorji tako iger kot mednarodnega olimpijskega komiteja, so namreč nove pogodbe podpisovale in obnavljale prav s potencialom možnih aktivnosti in prihodnjih koristi na kitajskem in celotnem azijskem trgu, ki pa so že nekaj let omejene.
Že brez izrednih okoliščinah organizacije iger v varnostnem mehurčku bi bila uporaba tehnologije v ospredju, tudi zaradi želje Kitajske pokazati ostalemu svetu možnosti in sposobnosti, ki so jih na tem področju uspeli razviti. Tako pa bo na teh igrah to področje še toliko bolj v ospredju. Za vse – športnike, spremljevalce, medije in ostale sodelujoče na igrah, kot tudi za približanje iger gledalcem po celem svetu.
Najprej je tukaj posebna aplikacija, ki omogoča sledenje vseh informacij udeležencev v povezavi z gibanjem, testiranjem in ostalimi aktivnostmi. Če so se med igrami v Tokiu nekateri udeleženci norčevali iz kartonastih postelj, so zdaj športnikom na voljo posebne pametne postelje, ki omogočajo tudi breztežnostno spanje. Tovrstne postelje imajo za dnevni počitek v medijskem središču na voljo tudi novinarji. Tehnologija 5G bo ne samo omogočala hitrejšega prenosa podatkov za medijske hiše, ampak bo ključna tudi za celotno infrastrukturo iger, tudi za samovozeča vozila v olimpijski vasi. Tukaj so potem še roboti, ki dostavljajo hrano, cilj organizatorjev pa je tudi, da se večino plačil prenese v digitalno okolje, (po možnosti) preko aplikacij AliPay ali Wechat.
Gledalci bomo tako z daljave spremljali posebne igre, kako posebne, pa je seveda odvisno na eni strani od rezultatov naših športnikov, na drugi pa od kakovosti športnih prenosov. Olimpijske igre, sploh v teh okoliščinah, so odlična platforma za vpeljavo novosti na področju televizijskih prenosov ter tudi vsebin na ostalih kanalih in platformah. To pa je tudi priložnost za lastnike medijskih pravic, da gledalcem predstavijo novosti pri pokrivanju športnih vsebin, ki jih lahko kasneje prenesejo tudi nas svoje ostale (ne samo) športne projekte. Poleg same visoke kvalitete predvajane slike bo na igrah še bolj v ospredju cilj čim bolj približati sliko in dogajanje gledalcem kar se da blizu samim športnikom in tudi čim večkrat z njihove perspektive, pričakujemo pa lahko še dodatne podatke o športnem nastopu v realnem času.
Potencial slovenskih športnih uspehov, spremljanje tradicionalnih zimskih športnih panog na najvišjem nivoju in vse novosti na tehnološkem področju nam prinaša več kot dovolj razlogov, da tako preko televizijskih ekranov, kot tudi prek ostalih kanalov v naslednjih dveh tednih svojo (športno) pozornost usmerimo v Peking in njegovo okolico.